Enako kot Latika; tudi mene sladkarije v 99% ne ganejo. Prav tako imajo sodelavke v službi stalno, ampak res stalno na mizi več vrst čokoladnih stvari (katastrofa...), ampak grem hladno mimo... Sicer tega ne razumem, ker če bi se sama non-stop filala s sladkorjem, bi bila čista razvalina. Ko sem bila mlajša, sem bila precej mahnjena na čokolado, zdaj sem pa kar prišla do stopnje, ko to ni več zame. Vesela.
Seveda nisem popolni abstinent - če je kakšna posebna priložnost in zadeva zgleda mamljivo, normalno probam. Moje mnenje je, da je treba vse početi v mejah normale in tudi kakšno dobro stvar si je treba kdaj privoščiti. Vendar pa naj bo tisto zares dobro in vredno "greha" (sicer mi je ta izraz malo mimo, a o tem kdaj drugič).
Pa tudi kakšen košček sem ter tja... Brez težav pa zdržim brez in ni več tistega, da bi "nekaj sladkega".
Marmelad ne jem (če že domačo), jogurte pa že par let samo navadne.