Cheeks je napisal/aJaz bi se zelo strinjala z napisanim. Potreba po sladkem se postopoma zmanjša, tako da sploh nimaš več tistih trenutkov, ko ti "pade cuker" in moraš hitro nekaj sladkega pojesti. Jaz recimo ne morem čaja ali kave pit s sladkorjem, mi je prav ogabno. Enako je s sladicami - večina je zame absolutno presladkih in jih ne morem jesti. Sama sem se odločila, da bom živela brez nepotrebnega sladkorja in res gre tukaj za premik v glavi. Imeti moraš nek razlog, da prenehaš.
Jaz sladko jem občasno, v štirih mesecih sem pojedla samo en kos potice do zdaj, pa še to iz vljudnosti in mi je bilo kar slabo po tistem. Zadiši mi samo kakšna tortica občasno, če jo je kdo zraven mene, ampak tudi to vedno manj. Nisem pa izključila npr. suhega sadja, ki ga občasno jem, včasih si spečem kakšno stvar, pa uporabim javorjev ali agavin sirup in je ravno tako v redu.
Ne vem, očitno moram biti vedno v vsem drugačna, ampak pri meni sploh ne gre tako.
Ravno današnji dan je dober primer tega. Nekaj časa nisem jedla nič sladkega (predvsem imam v mislih tu čokolade a la Milka, čajev itd. si itak nikoli ne sladkam), danes pa mi je naenkrat padel cuker in sem iz impulzivnosti kupila After Eight in čoko banance. Ostala mi je le še slaba polovica prvega.
Mi je bilo sicer takoj žal, ampak ne vem, v trenutku slabosti se mi je zdela to neznansko dobra ideja.
Res sem dobesedno zasvojena. Sicer zdaj nekaj poskušam nadomeščati z doma pečenimi veganskimi mufini, pa me še vedno premami, če pridem na kakšen kraj, kjer se vse šibi pod sladicami.
Jezna sama nase.
Verjamem, da je težko, sicer smo pa ljudje itak po večini tako narejeni, da se korenitih sprememb lotimo šele takrat, ko je čas za kurativo. :(
Jaz sem od septembra na dieti brez sladkorja, bele moke, mleka & co (od ml. izdelkov samo še LCA jogurt), kave ipd. Omejen imam tudi krompir (recimo 1x mesečno), riža ne jem več (nadomeščam z divjim rižem, ki je v osnovi trava). Nasploh se izogibam OH, ker jih dovolj dobim že z drugo hrano (tudi nekatere vrste zelenjave imajo dovolj OH).
Šele včeraj sem pojedla nekaj, kar je bilo resnično sladko (jabolko) in še to zato, ker si ne znam drugače dvigniti pritiska, ki mi je v zadnjih dneh grozljivo padel (pa ne od prehrane).
Vmes sem imela že nekaj pošastnih PMSov, pa mi sladkor ni niti enkrat padel - niti malo. Posledično nisem posegala po sladkarijah, čeprav bi bila še pred pol leta pripravljena koga težko ranit, če bi mi preprečil stik z Eat Natural barsi. Ne vem pa, kako bo čez kakšno leto.
Sicer pa tudi, če ne jeste sladkarij, sladkor je sestavina precejšnega deleža ind. predelane hrane in če se odpoveš samo čokoladicam in piškotkom še nisi nič pametnega naredil. Tudi sadje ima veliko sladkorja, kar pomeni, da tudi sadja ne smeš uživati v nekih velikih količinah - če se greš življenje skoraj brez sladkorja namreč. Jaz več ali manj pojem kakšen kiwi, sicer se pa zabavam z limonami.
Je pa res, da je precej nerodno kar se tiče obiska lokalov, restavracij ipd., da o obiskih ne govorimo. Čeprav moram reči, da so se že navadili na to, da pač nič njihovega ne jem. Ko grem k babici na kosilo, si surovine vzamem s sabo in si potem lepo sama skuham. Tudi kruh si sama pečem (kakšen sladkor v kruhu??), ker ne zaupam trgovcem. Poleg tega dajejo v kruh še mleko.
Overall, v trgovini je treba zelo natančno pregledati sestavine vsakega izdelka, ker je sladkor vsepovsod (pri tem me etikete "brez dodanega sladkorja" ne zanimajo). Meni je vseeno, če gre za trsni sladkor, rjavi sladkor, fruktozo, agavin sirup, melaso, ... Moje telo vse to dojema kot sladkor in temu se bom izogibala. Seveda pa še naprej jem čokolado in kakav, ampak oboje z 0g sladkorja. Imam srečo, da mi je bila temna čokolada od nekdaj boljša od svetle in da sem se v določeni fazi srečala z mojo ljubljeno stevio.