Nevarnosti sladkorja

Če ti odgovarja, potem je ok. Jaz sem včeraj pojedla še eno jabolko in me zvija do onemoglosti - pri meni je namreč vseen K, kakšen sladkor zaužijem.

Točno tako je pri mojih doma, le da je oče pobudnik. Vedno polno cukra in kar mimogrede vzameš, ker je pač v skledi pred tabo. Mama je bombone celo med spanjem pred televizijo - kot zombi seže v skledo in da bombon v usta, čez pet minut pa sploh ne ve, da je jedla bombon
Jaz pa v Lj nič ne kupujem, odvadil se je tudi fant (je znal res ogromno sladkega pojest - ene roladice so bile včasih kar namesto kosila), tudi čaja ne sladkam več. Za kavo pa imam kar rjavi sladkor od alnature. Sem poskusila brez, pa ni šlo, raje sploh nisem kave pila.
Najbolj me pa nervira, da ti za božič/novo leto/rojstni dan... vsi nosijo neke sladkarije. In seveda mora biti vse extra large, bognedaj, da bi kdo prinesel kaj manj od 200 g čokolade. Groza.
Sadju pa se jaz tudi ne bi mogla odpovedat, obožujem sadno-zelenjavne smutije, pa še doma imamo jablane, tako da je jabolk vedno dovolj (nešpricanih)

Jaz sem zasvojena in ne vem kako nehat. Mislim, lahko je reč, odločiš se in nehaš, ampak dejansko pa ne vem kako to speljat
Po drugi strani se pa domači nedeljski sladici tudi ne želim odpovedat. Bi pa želela vse ostalo ukinit... In mogoče zdržat s stevio in medom....

Ah, to zame ni ovira, če nimam nič sladkega doma. Ali grem do trgovine (zelo redko), ali pa kaj spečem (glede na to da uživam v peki in kuhanju)... 

Mogoče bi se morala spravit na slano pecivo

Tole ima pravzaprav kontra učinek. Možgani nekako 'ne slišijo' nikalnih stavkov, ampak samo piškoti. Tako, da priporočam, da jih skušate zaposliti s čim drugim. Sprehod, malo teka (je krasen sonček zunaj), branje, delo ...

Naslednji korak je, da nimate sladkorja doma. Sploh. Potem tudi speči ne morete nič iz njega in si ničesar sladkati.

In da ne kupujete sladkarij, seveda, oz. jih čim bolj poredko. Jaz se prisilim, da ne kupim čokoladarij in jih res redko (ravno prejle sem šla po malico in kar zavila mimo (stran) od čokoladarij). Ko jih kupim, kar kmalu gredo, v nekaj dneh. V veliko pomoč pri tem je, da vedno nakupujete hrano site. Ene 2x, ko sva kupovala total sestradana, sva odvlekla pol štacune, od tega pol junka.

Po mojih izkušnjah to ne gre. Svaka čast tistim, ki to lahko, pri meni deluje samo "takoj in brezpogojno nehat"

Včasih si pa rečem, "ma boli me k.", če mi je dobro mi je dobro (HB, nimam drugih škodljivih razvad)

Pri meni pa ni krize pri sladkarijah, ampak pri slanih prigrizkih. Ampak to je pa že druga štorija, sol. 

Tudi mene je kakšna dva tedna nazaj prijelo, da moram spremenit svoje prehranjevalne navade. Tko kot so že nekatere prej napisale, mi je kar "klik" naredlo v glavi. Odločila sem se, da moram nujno začet jest več sadja in zelenjave in velikooo manj sladkorja. Tako v vsak obrok vključim sadje in zelenjavo, zaradi česar pojem manj ostalih stvari, ki niso tako koristne za telo.
Sladkarij sem prej pojedla res ogromno in šele zdaj sem se začela zavedat, da sem res odvisna od sladkorja, ker sem se začela kar fizično slabo počutit, če nisem vsak dan pojedla vsaj ene tortice, piškotov, čokolade, ... karkoli že, poleg tega sem postala razdražljiva, koncentracija mi je padla, ko pa sem si potem privoščila nekaj sladkega, sem se pa takoj počutila umirjeno, ampak ponavadi tudi zelo krivo. In tako sem si rekla: "Zdaj pa dovolj tega, js pa res ne bom odvisna od nečesa!". In moram rečt, da niti ni tako težko - sladkih pijač itak nisem nikoli pila, težave imela samo s pecivom in torticami, tudi čokolado maram samo črno. Tako si zdaj vsakih par dni privoščim košček črne čokolade in sadje redno jem, pa mi je čisto ok in tudi počutim se vedno boljše. Dvakrat ali trikrat me je vmes prijelo, da moram nujno nekaj sladkega pojest in sem prav obsedeno zijala v tisto čokolado, ki jo imam, ampak ob takih dnevih si zanalašč ne dovolim pojesti nič sladkega, da si dokažem, da zdržim - končno mi moja grozna trma enkrat pomaga.