Nevarnosti sladkorja

Sej to je problem, ko smo fizično odvisni .
In kaj je najbolje pojesti v trenutku napada, ko misliš, da moraš pojesti ves možen sladkor?



Jaz imam en tak primer v sorodstvu. Fantek (prvi razred) dejansko dnevno poje več sladkarij, kot ostale hrane. Sej pol ni čudno, da ne more pojesti kosila, če ima polno rit čokolade. Sej včasih kaj rečem, ampak vedno potem izpadem, kot da neki pametujem, pa sej nimaš svojih otrok...bla bla bla... .

No, kaj takega. Saj, če bi ji pa dajala sladkarije, bi bilo pa spet to krivo. 

Jaz zase vem, prav čutim, da sem fizično odvisna, čeprav mi redko kdo verjame. Okus čokolade me pomirja, se večkrat zalotim, da neprestano razmišljam samo o njej, če je ne dobim. Spominja na odvisnike od drog? Totalno.

Se stirnjam, seveda, tudi fizično smo odvisni. Želela sem le podati primer, ko dejansko sladkor ne bi bil potreben (primer sladkorja v čaju oz. okusa sladkega). V tem primeru ne bi mogla vedno reči, da mi pade sladkor in da bi ga v tistem času res potrebovala. Šlo se je bolj za navado.

Hm, ja, pri meni se je najbrž res začelo zaradi čustvene praznine. Potem pa prešlo v fizično odvisnost. Čokolada tako lepo vse zapolni s svojim okusom, pra*ica. 

Zdrav odnos do hrane (v mislih imam tudi hrano, ki vsebuje sladkor) je ključnega pomena. Jaz jem sladkarije že celo življenje in se jim ne mislim odpovedat.
Če imaš drugače ostalo hrano poštimano, športaš in se v svojem telesu počutiš dobro, ne vidim problema zakaj bi naj bilo tako grešno pojesti kaj sladkega. Sladkor je bil, je in bo del našega vsakdana.

+1

Saj tu se ne gre za "kaj" sladkega, ampak občutno prevelike količine. Se pa ne strinjam, da je sladkor že od zmeraj del našega vsakdana, vsaj ne v oblikah, kot jih poznamo danes. Včasih tega ni bilo niti približno toliko, pa še tako predelano ni bilo.

Problem pri meni je tudi, da se ne morem ustaviti pri samo eni vrstici čokolade, ampak moram pojesti celo. To je največji problem odvisnosti. Kar kliče me, da vzamem še, dokler mi ni slabo. Potem me nekaj časa žre in se počutim neznansko krivo, da sem to naredila, potem naslednji dan je pa isto.

Jaz bi se jim z veseljem popolnoma odpovedala, ne vem, zakaj ne, če pa nič ne pripomorejo k zdravju. Ne glede na športno aktivnost in odnosa do hrane bodo v vsakem primeru škodljive.

Čokolada v zmernih količinah nikakor ni zdravju škodljiva. Glede tega je bilo opravljenih že ogromno raziskav. Torej če bi tudi vsak dan pojedla vrstico čokolade, ostalo hrano pa uživala tako kot jo priporočajo, glede na prehransko piramido, bi bilo vse lepo in prav.
Noben zdravnik na svetu ti ne bo rekel, da je škodljivo oz. tvegano pojesti nekaj sladkorja.

Problem, ki pa ga navajaš ti, pa je količina. To zadevo pa mora vsak posameznik pri sebi uredit. Trdna volja in vse se da poštimat. Če boš trdno prepričana v sebe in veš kje je meja, te ne bo niti velika milka z lešniki prepričala drugače

Ne vem. Jaz takrat pogosto vzamem afriški mango in se nalijem z belim/zelenim/mate čajem in POTEM pojem kaj sladkega, imam prej dovolj. Je pa dejstvo, da tudi ob takih 'napadih' zadostuje malo sladkarij/čokoladarij, ne toliko, kolikor jih takrat večina 'pospravi', tako, da je super, če se uspete po nekaj koščkih ustaviti in vklopiti možgane.
Pogosto je pa vzrok tudi dolgčas, tako, da se je fino čim bolj zaposliti, tudi/predvsem z gibanjem.


O, buh. Neumnost nekaterih ljudi res ne pozna meja. In še dobro, da vem, da so naši predniki bili vsi po vrsti bolniki s celiakijo ...

Iza, ja, poznam to. Nekoč, pred mnogo leti, brez sladkorja nisem mogla piti čajev, zdaj jih ne morem z, ker so mi ogabni.




Skratka, čim manj in čim redkeje, pa če gre za čokolado, je fino, če je temna, z vsaj 50 % kakavovim deležem (jaz takih sicer žal ne maram) - v trem primeru lahko tudi vsak dan malo.

Tanja, jaz tudi ne maram preveč pravih čokolad, raje potem nič ne jem, če imam samo to na izbiro.

Mislim, da se bom kar podpisala v tole temo, da od danes ne bom več kupovala sladkarij. (Vem, da se bom tresla od pomanjkanja, ampak RES mi je že slabo od te odvisnosti.) Pa da vidimo, kako dolgo bom zdržala.

Ne vem.
Doooh. SADJE. Tudi suho.

Cheeks, ko prebrodiš prvih nekaj dni krize, bo veliko lažje. Držim pesti.

Če ne maraš temne čokolade, si odvisen od cukra, ne od čokolade. 

Drugače pa ja, zmernost je mogoče doseči, ampak se žal tudi hitro pokvari vse skupaj. Jaz se še vedno borim s posledicami decembra, ko je vedno bilo kaj sladkega okoli in čeprav nisem dosti pretiravala s količino, sem se spet nazaj navadila na vsak dan par piškotov ipd., tako da zdaj še vedno praktično vsak dan popoldne začnem iskati, kje je kaj sladkega. Nekupovanje je tukaj res najboljša rešitev.