TEJAgirl je napisal/aIn kaj je najbolje pojesti v trenutku napada, ko misliš, da moraš pojesti ves možen sladkor?
Ne vem.
Jaz takrat pogosto vzamem afriški mango in se nalijem z belim/zelenim/mate čajem in POTEM pojem kaj sladkega, imam prej dovolj. Je pa dejstvo, da tudi ob takih 'napadih' zadostuje malo sladkarij/čokoladarij, ne toliko, kolikor jih takrat večina 'pospravi', tako, da je super, če se uspete po nekaj koščkih ustaviti in vklopiti možgane.
Pogosto je pa vzrok tudi dolgčas, tako, da se je fino čim bolj zaposliti, tudi/predvsem z
gibanjem.
bubica10 je napisal/aPotem je pa punčka zbolela za celiakijo in kaj so rekli nekateri? Da je to krivo, da ni dobila nič sladkega.
O, buh. Neumnost nekaterih ljudi res ne pozna meja. In še dobro, da vem, da so naši predniki bili vsi po vrsti bolniki s celiakijo ...
Iza, ja, poznam to. Nekoč, pred mnogo leti, brez sladkorja nisem mogla piti čajev, zdaj jih ne morem z, ker so mi ogabni.
Cheeks je napisal/aSe pa ne strinjam, da je sladkor že od zmeraj del našega vsakdana, vsaj ne v oblikah, kot jih poznamo danes. Včasih tega ni bilo niti približno toliko, pa še tako predelano ni bilo.
Skratka, čim manj in čim redkeje, pa če gre za čokolado, je fino, če je temna, z vsaj 50 % kakavovim deležem (jaz takih sicer žal ne maram
) - v trem primeru lahko tudi vsak dan
malo.