Meritve EEG so namreč jasno dokazale, da kofein zmanjša količino počasnih možganskih valov, značilnih za globok spanec. Pri tem se občutljivost med posamezniki zelo razlikuje – pri nekaterih lahko na spanec vpliva celo kofein, zaužit precej prej čez dan.
Dolgo se je razpravljalo predvsem o tem, ali popoldanska kava otežuje zaspanje. Nekateri lahko kofein zaužijejo celo pozno popoldne ali zvečer in kljub temu zaspijo brez težav, drugi pa ostanejo budni več ur. Raziskave pa kažejo, da vprašanje ni le, ali zaradi kofeina težje zaspimo, temveč tudi, kaj se z možgani dogaja, ko že spimo.
Kakovost spanja se lahko spremeni, čeprav tega ne opazimo
EEG oziroma elektroencefalografija omogoča spremljanje električne aktivnosti možganov med spanjem. Tako lahko raziskovalci poleg trajanja in posameznih faz spanja ocenijo tudi njegovo globino in biološko kakovost. Po besedah prof. Donata Kurpas z Medicinske univerze v Wrocławu EEG pokaže tudi bolj subtilne spremembe, kot je zmanjšana aktivnost počasnih valov, ki je pomemben pokazatelj globine in obnovitvene narave spanja.
Počasni možganski valovi so značilni za globok spanec, ki je pomemben za telesno obnovo, obnavljanje energijskih zalog in normalno delovanje možganov. Kofein pri tem ni nujno povezan z očitnimi motnjami spanja. Človek lahko zaspi ob običajni uri, spi osem ur in se ne spominja nobenih prebujanj, vendar je lahko njegov spanec kljub temu manj kakovosten.
»Kofein lahko skrajša spanje ali oteži uspavanje, vendar lahko tudi ob navidezno normalnem trajanju spanja zmanjša aktivnost počasnih valov in EEG premakne v smeri bolj budnih možganov,« pojasnjuje Kurpas. Zato lahko človek osem ur preživi v postelji, vendar se njegovi možgani ponoči ne obnovijo enako učinkovito kot običajno. Ker pri tem ni nujno očitnih prebujanj, spremembo zlahka spregledamo.
Vpliv kofeina je zelo individualen
Na to, kako močno kofein vpliva na spanje, vplivajo genetika, presnova, starost, stres in kronična utrujenost. Pri nekaterih ljudeh lahko učinek traja dovolj dolgo, da na spanec vpliva tudi kofein, zaužit zgodaj čez dan. »Ne gre le za kavo tik pred spanjem. Pomembna sta lahko tudi skupna količina kofeina, zaužitega čez dan, in to, ali ga ima telo do večera dovolj časa presnoviti,« pravi Kurpas.
To je še posebej pomembno za ljudi, ki se na kofein zanašajo za večjo zbranost, vzdržljivost ali boljšo zmogljivost.
Kofein lahko ustvari krog utrujenosti
Kofein začasno poveča budnost in lahko zmanjša občutek utrujenosti. Če pa hkrati zmanjša kakovost nočne obnove, se lahko naslednji dan pojavi več utrujenosti, zaradi česar posežemo po še več kofeina. Tako lahko nastane začaran krog: več utrujenosti, več potrebe po stimulaciji in slabša kakovost spanja, zato raziskovalci vse manj gledajo zgolj na to, koliko ur spimo, in vse bolj na to, kaj se med spanjem dejansko dogaja v možganih.
Kofein sam po sebi ni niti »dober« niti »slab«. Njegov učinek je odvisen od odmerka, časa zaužitja, starosti, življenjskega sloga, kakovosti spanja, ravni stresa in predvsem individualne občutljivosti.
PREBERITE TUDI: Tisti, ki pijejo črno kavo, so verjetneje psihopati, pravi znanost
