Raziskovalci so bili ves čas prepričani, da je za težaven človeški porod kriva predvsem evolucijska kombinacija pokončne hoje in velikih možganov. Nova raziskava pa kaže, da bi lahko imeli pri tem prste vmes tudi sinovi.
Človeški porod je precej nenavadna evolucijska zgodba; na eni strani so naši možgani skozi evolucijo postajali vse večji, na drugi pa je pokončna hoja zahtevala medenico, prilagojeno učinkovitemu gibanju na dveh nogah. Rezultat? Velika otrokova glava in razmeroma ozek porodni kanal.
Zato mora novorojenček pri porodu skozi precej zapleteno koreografijo: v medenico vstopi postrani, nato pa se med spuščanjem obrača in rotira, da lahko sploh pride na svet. Ta razlaga, znana kot porodniška dilema, že dolgo velja za eno ključnih razlag, zakaj je človeški porod tako zahteven. Toda raziskovalci zdaj opozarjajo, da to morda ni celotna zgodba.
Eden od dodatnih dejavnikov naj bi bil spol otroka.
Fantje so lahko za mamo »dražji«
Raziskovalci so pregledali podatke o rojstvih pri kar 140 vrstah sesalcevin ugotovili, da so pri številnih vrstah, tudi pri ljudeh, moški plodovi oziroma mladiči povezani z večjim tveganjem za težaven porod. Pri ljudeh so prejšnje raziskave pokazale, da imajo matere, ki rodijo dečka, približno 18 odstotkov večjo možnost za oviran porod. V eni od raziskav iz Indije je bil carski rez pri materah sinov približno 3 odstotke pogostejši.
Podoben pojav so opazili tudi pri nekaterih domačih živalih, med drugim pri govedu, ovcah, kozah in vodnih bivolih, pa tudi pri slonih in nekaterih antilopah. In zanimivo: pri govedu in ovcah razlike ni mogoče pojasniti samo z večjo porodno težo samcev.
Evolucija ima pri tem svoj račun
Avtorja raziskave sta zato predlagala zanimivo teorijo, imenovano hipoteza o »dragem sinu«. Pri številnih vrstah so samci večji od samic, večji in močnejši samci pa imajo lahko pozneje tudi več možnosti za parjenje. Če se ta razlika začne razvijati že pred rojstvom, je lahko večji deček za mater evolucijsko gledano nekoliko »dražja investicija«.
Večji plod pomeni potencialno težji porod in večje tveganje za mater in otroka. Toda če takšen deček odraste v velikega, reproduktivno uspešnega samca, lahko pozneje zaplodi več potomcev. Preprosto povedano: večje tveganje danes bi lahko prineslo več potomcev jutri. Kot je slikovito povedala antropologinja Anna Warrener, naravne selekcije ne zanima, ali je nekaj enostavno – zanima jo, ali deluje.
Človeški porod torej morda ni tako edinstven
Še ena zanimiva ugotovitev raziskave je, da težaven porod očitno ni izključno človeški problem – distocija oziroma dolgotrajen in zapleten porod je razmeroma razširjena pri placentnih sesalcih, kar no nekoliko spreminja pogled na tradicionalno predstavo, da smo ljudje zaradi velikih možganov in pokončne hoje postali skoraj »žrtve« lastne evolucije.
Morda je porod rezultat več različnih evolucijskih kompromisov – med velikostjo možganov, obliko medenice, velikostjo ploda, spolom otroka in številnimi drugimi dejavniki. Hipoteza o »dragem sinu« za zdaj še ni dokazana. Raziskava pa odpira zanimivo novo vprašanje: ali so večji moški potomci evolucijsko dovolj koristni, da se je večje tveganje pri njihovem rojstvu splačalo?
Kajti evolucija očitno ne išče najudobnejše poti – išče tisto, ki zagotavlja, da se geni prenesejo naprej.
PREBERITE TUDI: Miti o oploditvi so padli: Jajčece ni pasivna tarča, ampak aktivno izbere semenčico
