Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Zdravje in vedenjski slog Slovencev

22. jan 2013 10:00
1

Oglasno sporočilo


Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je pred kratkim izdal publikacijo z naslovom »Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, v kateri je predstavljeno gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008.

V opazovanih letih so se zgodili nekateri pozitivni premiki na področju z zdravjem povezanega vedenjskega sloga, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola, narašča tudi delež ljudi, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro. Manj spodbudne so ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navadah ljudi, predvsem pri uživanju zelenjave in sadja, zajtrkovanja in števila dnevno zaužitih obrokov hrane ter porasta debelosti. Negativen trend je posebej izrazit pri nižje izobraženih, nižjih družbenih slojih in pri moških. Povečal se je tudi delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu.


Foto: ckresser.wpengine.netdna-cdn.com

Stres
Negativni stres je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživljanja stresa in težave pri njegovem obvladovanju je navajalo med 24 % in 30 % vprašanih, pri čemer se delež povečuje. Kot posebej ranljivi so izstopali: ženske, stari 40–45 let, nižje izobraženi in predstavniki najnižjega družbenega sloja, prebivalci mestnih in vaških okolij ter prebivalci vzhodne in osrednje Slovenije. Kaj pa depresija?

Kajenje in alkohol
V letu 2008 je kadilo nekaj manj kot 21 % odraslih prebivalcev Slovenije, več moških kot žensk. Delež kadilcev je bil najvišji med poklicno izobraženimi in predstavniki najnižjih družbenih slojev, najnižji pa med najvišje izobraženimi. 70 % kadilcev in nekdanjih kadilcev je začelo redno kaditi že v starosti 19 let ali manj, 40 % jih je bilo izpostavljenih tobačnemu dimu drugih, 8 % kar 5 ur ali več dnevno, pri 18 % je v bivalnih prostorih kadil vsaj en družinski član. V obdobju 2001–2008 so se znižali deleži kadilcev, povprečno število dnevno pokajenih cigaret, kajenje v bivalnih prostorih in izpostavljenost tobačnemu dimu.


Foto: 1.bp.blogspot.com

Čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje sta v Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema. O čezmernem pitju alkohola je poročalo okoli 10 % odraslih, o visoko tveganem opijanju pa več kot 40 %. Ugotavljamo, da trend takih tveganih vedenj pada. Med tistimi, ki so poročali o tveganem vedenju v povezavi z alkoholom izstopajo: moški, starostna skupina 25–39 let pri visoko tveganem opijanju, oziroma 40–54 let pri čezmernem pitju, osebe s poklicno ali srednješolsko izobrazbo, spodnji in delavski družbeni sloj za čezmerno pitje ter srednji sloj za visoko tvegano opijanje, vaško bivalno okolje ter vzhodnoslovensko geografsko območje.

Prehrana in telesna dejavnost
V povprečju imamo pri nas nezdrave prehranjevalne navade:


Foto: fitho.in

  • časovno in količinsko neustrezno si razporejamo obroke prek dneva, kar je še posebej izrazito pri osebah s poklicno izobrazbo, bolj neredno se prehranjujejo moški in osebe v starostni skupini 55– 64 let.
  • Uživamo prevelike količine za zdravju škodljivih maščob, soli in sladkorja. Zmanjšal se je odstotek ljudi, ki hrano pri mizi vedno dosolijo, vendar zelo visok ostaja delež tistih, ki hrano pri mizi dosolijo po poskušanju (2008: 47,9 %).
  • Zmanjšal se je odstotek tistih, ki sadje uživajo več kot enkrat dnevno, in povečal odstotek tistih, ki sadja nikoli ne uživajo. Pripadniki spodnjega in delavskega družbenega sloja imajo slabše rezultate glede nezadostnega uživanja sadja.
  • Zmanjšal se je delež tistih, ki uživajo zelenjavo vsaj enkrat dnevno, s 67,6 % leta 2001 na 56,2 % leta 2008. Moški uživajo zelenjavo redkeje, pri obeh spolih pa se zmanjšuje delež oseb, ki uživa zelenjavo vsaj enkrat dnevno.

Kateri so najpogostejši vzroki prekomerne telesne teže?

Če upoštevamo celotno telesno dejavnost, 61,6 % odraslih dosega smernice za zadostno telesno dejavnost, le z rekreativno telesno dejavnostjo pa smernicam zadosti le 21,7 % anketirancev. Med letoma 2004 in 2008 se je pomembno povečal delež redno rekreativno telesno dejavnih, pri čemer delež ostaja višji pri moških. Spodbuden je podatek, da se delež žensk pri rekreativni vadbi povečuje, kar nakazuje na reorganizacijo vsakdana. Telesna aktivnost povečuje življenjsko dobo!


Foto: sattvicfamily.com

Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost sta tesno povezana s čezmerno hranjenostjo in debelostjo, ki vplivata predvsem na zmanjšanje kakovosti življenja in povečujeta obolevnost za kronična obolenja. Rezultati kažejo trend naraščanja debelosti med odraslimi (2008: 16,2 %), predvsem na račun porasta debelosti pri moških. Zelo velik je tudi delež čezmerno hranjenih (okoli 40 %), ki pa se ni značilno spremenil. Deleža čezmerno hranjenih in debelih oseb sta najvišja pri osebah z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri pripadnikih najnižjega sloja, v vaškem okolju, še posebej v vzhodnem delu Slovenije.

Kako najti čas za vsakodnevno gibanje?

Ustno zdravje
Rezultati kažejo, da kar tretjina odraslih oseb v zadnjem letu ni obiskala zobozdravnika, skrb za lastno ustno higieno v smislu rednega ščetkanja zob pa se v populaciji odraslih v Sloveniji nekoliko izboljšuje. Neustrezna ustna higiena je med posameznimi skupinami razporejena neenakomerno. Več nezadostnega ščetkanja zob je med moškimi v starostnih skupinah 40–54 let in 55–64 let, z nižjo izobrazbo, iz nižjega ali delavskega sloja, ter med prebivalci vaškega okolja in vzhodne Slovenije. Ali si znate pravilno očistiti zobe?

Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, ki je posebej pomembna zaradi negativnega vpliva na pričakovano trajanje življenja in naraščajočih zahtev za zdravstveni sistem, postaja velik javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji. V letu 2008 je prevalenca v starosti 25–64 let znašala 4,5 %, v skupini 55–64 let pa 11,2 %, pri čemer je pri moških do dvakrat pogostejša. Za obdobje med letoma 2001 in 2008 je značilen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških v starosti 55–64 let, med ljudmi, ki opravljajo lažje fizično in sedeče delo, v spodnjem in delavskem sloju mestnega prebivalstva ter med moškimi v mestnem okolju. V vseh starostnih skupinah je sladkorna bolezen pogostejša med manj izobraženimi.

Bolezni srca in žilja
Bolezni srca in žilja, predvsem z aterosklerozo povezane bolezni, predstavljajo vodilne vzroke smrti med odraslimi prebivalci Slovenije. Zvišan krvni tlak je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja. Rezultati kažejo, da se je predvsem na račun moških, delež oseb z zvišanim krvnim tlakom pomembno povečal (2008: 20,8 %). Pojavnost je najvišja pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju ter v vaškem okolju in vzhodnem območju Slovenije. Vključeni v raziskavo so poročali, da jih ima 5,7 % ugotovljeno angino pektoris, srčni infarkt pa jih je prebolelo 1,5 %. O angini pektoris in prebolelem srčnem infarktu je poročalo več moških; delež je bil višji med osebami v najstarejši starostni skupini, med najmanj izobraženimi, v najnižjem in delavskem razredu, v vaškem in primestnem okolju, v vzhodni Sloveniji. V starosti 25−64 let je med letoma 2001 in 2008 o preboleli možganski kapi poročalo 9–13 oseb na 1.000 vprašanih. Možganska kap je bila med moškimi dvakrat pogostejša, največ zbolelih je bilo v starostni skupini 55−64 let ter pri tistih z osnovnošolsko ali s poklicno izobrazbo, v najnižjem in delavskem razredu, v primestnih delih in v vzhodni Sloveniji. Kakšen je vpliv telesne vadbe na srce in ožilje?


Foto: mamashealth.com

Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
Gre za kronični bolezni dihal, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost, sta pa z ustrezno preventivo in obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu preprečljivi ali obvladljivi. Pri obeh spolih se je povečala prevalenca KOPB (2008: 2,6 %), prevalenca astme se ni spremenila. Največja razširjenost KOPB je bila v starostni skupini 55−64 let, pri osebah iz čisto spodnjega in delavskega sloja, v vzhodni Sloveniji, z osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Vedenjske navade pljučnih bolnikov kažejo, da se je med osebami z astmo pomembno zmanjšal delež kadilcev, med tistimi s KOPB pa se ni značilno spremenil. Pri vseh se je zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu.

Težave kostno-mišičnega sistema
Težave kostno-mišičnega sistema povzročajo bolečino in moteno gibljivost telesa, zmanjšujejo sposobnosti za vsakdanja opravila in slabšajo kakovost življenja. Prebivalci z bolečino ali boleznijo kostno-mišičnega sistema, so predstavljali okoli 70 % populacije. Najpogosteje poročana bolečina je bolečina v križu (2008: 50 %), sledijo bolečine v vratu in ramenih (2008: 34,6 %), ter bolečine v drugih sklepih. O boleznih in okvarah hrbtenice je poročalo okoli 25 % anketiranih, o bolezni sklepov pa dobra desetina vprašanih. Več kostno-mišičnih težav so navajali: ženske, starejši, manj izobraženi ter tisti, ki so se opredelili kot spodnji in delavski razred.

Vir naslovne fotografije: ministrationofbody.com

1

Galerija



    Preberi še


    Razvrsti po:
      • MaRa23

      • 25. jan 2013 14:28

        če se sam za sebe ne najdeš časa da malo potelovadiš in narediš kej za sebe ti ne bo nič pomagalo Smile

      0
    Kozmetometer
    Zadnje ocene
    Zadnji izdelki
    • Tanja 9. maj 2022 18:38
      Slavospev poceni laku za nohte
    • Tanja 26. apr 2022 16:57
      Razočaranje
    • Tanja 26. apr 2022 15:39
      Odličen
    • Dow* 14. nov 2021 20:14
      super
    • Dow* 14. nov 2021 20:09
      še kar
    Forum
    Zadnje objave
    Najbolj brano
    Trenutno dogaja
    Izpostavljamo
    Ali se vam zašibijo kolena in se vam začnejo potiti dlani, ko se vam nekdo približa s široko odprtimi rokami? Ali pa vam je vsaj skrajno neprijetno?