. jaz se trudim in ne delam nobenih prekrškov, jem skoraj da samo zelenjavo ampak kile kar stojijo. Danes ko pomislim, da sem začela sodelovati na tem forumu z borih 61 kg in sem ne vem kaj hotla še narediti, danes 2 leti kasneje pa jih imam že 69 kg. Res je, da sem imela stresno obdobje glede službe, nakupa stanovanja (beri kredita) in sem si jih sama prijedla, sicer sem skoz športala, pa vendar so čokolade in peciva naredila svoje. Zdaj pa že kak mesec pridno jem, sladkarije skenskala kile pa stojijo in nočejo dol. Imam občutek, da pri meni nič več ne užge in včasih bi se kar vdala in si rekla mah uživaj pa kakršnakoli si. Pa ne morem, ker se hočem počutiti v svoji koži zopet dobro, ne vem pa kako. Je pa res, da ne jem več B ker ne morem več mesa videt. No verjetno sem mogla samo zajokat tuki gor, in bom zdaj lepo nadaljevala pot. Ni hudiča, da do poletja ne pridem nazaj na 60 kg. Sicer ne vem kako
ampak nekako bo moglo it.
Za primer in spodbudo; danes sem bila na zdr. pregledu in ponavadi imam 54 kg, danes pa mi je pokazalo 57 s tem, da so mi vse hlače prav in nisem opazila, da bi se zredila. Verjetno je malo na tem, da sem prej jedla otrobe in veliko pila. Tako, da stran od tehtnice. 
. Sej pravim valda, da bom vztrajala sej delam zase in za dobro počutje, sam človek mora kdaj to žalost dat iz sebe
. Saj vem, da vedno pride do rezultata, če se trudiš. Sam sama imam eno leto take vzpone in padce, da mi ni jasno. Bi pa rekla, da sem se tolko spoznala, da je stres zame najhujši sovražnik, čeprav sem zelo mirna po naravi glede tega in se ne obremenjujem za stvari. Sam tokrat je bilo največ sekiranja za službo in se skoz to neki vleče, pol se pa mal tolažim z čokoladkami. No saj smo tudi s tem nehali, tako, da upam, da je s tem konec in se posvetim malo več sebi. Uglavnem tehtala se pa res več ne bom, ker se veliko bolje počutim ko je ni zraven.
. Se mi zdi da me vsako leto prazniki manj ganejo in se sploh ne silim z prazničnimi dobrotami. No je pa res, da moram šport zdaj v zimskih časih malo povečat. 
. je pa vsaj ena dobra stvar; motivacije imam zdaj sigurno za eno leto zadosti.
Pa sem fotografijo pretvorila v eno x datotetko, pa jo skrila v eno najbolj skrito podmapo, ki sem jo našla v windowsih. 
, nekaj težav ima samo s čudnim hormonskim ne-ravnovesjem 
, beri: hud izbruh mozoljev, spet se mi nekaj menstruacija prestavlja, čutim, da prihaja nov pms, ... 
. 
Zgleda pa zelo čudno, ker imam tako majhne prsi in velike boke.
Saj vem, da kompliciram
Prav spomnit se moram, da jem popoldne. Tečem itak ne več, ker mi je premrzlo, na kolo pa grem tudi bolj poredko, ker me vse to šolsko delo čisto izmuči, ampak kile mi pa kar dol lezejo (saj sploh ne, da sem zdaj pa nek suhec, ampak se pozna). Tako da mogoče, če se nehaš stalno opominjati, da nisi OK, bo tudi pri tebi ta želja po hrani počasi izginila. 
