Lubenica

Naslovni članek. Me sploh ne preseneča, da ni podpisan, ker bi se avtor resnično lahko sramoval napisanega. Povsem pristranski, saj je znanstveno nekorekten (ni linkov do podlage trditev razen parih izjem, kjer pa so mnenja neverodostojna), namerno izpuščena dejstva, da bralec dobi vtis, da je osrednja hipoteza potrjena (kaj pa dve plati vsake zgodbe?), agresivni slog pisanja, dvoličnost, ki kar bode v oči ('Farmacija služi na vas, zato rajši nakupite kup produktov iz naše spletne trgovine!' in pa '...da bomo zdravi in popolni.' - na portalu, kjer perfekcionizem meji že na skrajnost) in pa zadnji stavek, kjer srce zaboli vse, ki bomo svoje življenje posvetili ravno temu, da naredimo nekaj koristnega za soljudi. Taki članki so šele pravo zavajanje javnosti. Portal je v zadnjih letih strmoglavil, kar se tiče kvalitete vsebin in uporabnikov, sploh pa povsem izgubil kredibilnost. Priznajte že enkrat odkrito, da gre za reklamo spletni trgovini, predvsem vam pa toplo priporočam, da razmislite o sodelovanju z nekom, ki ima več strokovnega znanja in širši pogled na zadeve. Medicina ni religija, kjer velja samo ena absolutna resnica. V kopici vse kritike čez farmacevte, zdravnike in znanstvenike je tudi nekaj res pametnih nasvetov, vendar laik ne more presoditi, kaj je res in kaj ni. 

S tem se s PL po dolgih letih tudi poslavljam. Že pred časom sem omenila, da se mi zdi, da sem portal enostavno prerasla in moj neobisk v zadnjem času to tudi potrjuje, pa tudi bivših stalnih članic že dolgo ni več.

Mene pa res zanima, če se vam zdi estetsko imeti tako velike površine telesa porisane s slikami, ki ponavadi niti skupaj ne pašejo v neko povezano celoto? Da ne bo pomote, sploh nisem proti tattoojem, ampak se mi zdi, da nekateri kar tekmujejo, kdo bo bolj porisan in bolj izstopal, namesto da bi kdaj pomislili, kajvse slike, napisi, itd. sploh pomenijo in kako izpadejo na kakem delu telesa. Podobno kot preveč nakita hitro izpade kičasto, četudi je vsak kos posebej lep, se mi zdi, da je s tattooji isto, se mi pa zdi, da sem v manjšini s takim mnenjem.

Kje pa. Se mi je še kaktus posušil, ker se mi ga ni dalo zalivati. 

Oseba pod mano je visoko izobražena.

Popečen tofu?

A fant bo šel s tabo v tujino ali kako si si to zamislila? A ve, kakšne so tvoje ambicije? Odhod v tujino je lahko huda ovira za zvezo... Glede službe ti mora biti jasno, da boš začela na dnu in se potem prebila do česa, kar ti bo bolj v izziv. Čas za dokazovanje boš imela takrat dovolj. Čeprav boš imela veliko za pokazati na življenjepisu, ti bo manjkalo rutinske prakse v poslu in ne moreš pričakovati, da boš takoj dobila službo z ogromno odgovornostjo in zahtevnostjo.

Ali v vsem, kar počneš, uživaš, ali te je le strah, da te po koncu šolanja ne bo čakala služba in se zdaj panično oklepaš vsake možnosti, kjer lahko zasiješ? Če te tvoj poklic veseli, te povsem razumem- zakaj bi pa vsi morali uživati samo v brezdelju in "času zase"? Obstaja nek kompromis med tem, da pač nimaš časa za stvari, ki konec koncev niti niso toliko pomembne, če ti niso v veselje (npr. branje, delo na vrtu, kofetkanje, ipd.) in tem, da nimaš časa niti za osnovno urejenost. Slednje bo enkrat postalo problem in moraš si vzeti vsaj toliko časa, da poskrbiš za to, ker se sicer res ne boš dobro počutila v svoji koži, kar se bo videlo tudi navzven. Glede na to, da imaš za povrh še fanta (česar si jaz ob napornem tempu sploh ne predstavljam), boš nekaj morala izključiti iz trenutnega urnika. Jaz ti predlagam, da v kolikor ti znese biti brez zaslužka od dela, s tem prenehaš. Očitno veš, kako se učiti na faksu, zato lahko mirno malo spustiš knjige iz rok in vidiš, kako ti gre naslednji izpit. Saj imaš kasneje še vedno možnost izboljšati oceno, če si res nezadovoljna. Se pa strinjam, da v tvojem poklicu najbrž več štejejo kake relevantne izkušnje (kot denimo ta poletna šola!) kot izjemno visoko povprečje. 

Vprašati se moraš tudi, kako učinkovito porabljaš svoj čas med učenjem- ali se res učiš zbrano in svoje ure v celoti porabiš za študij ali ti misli pobegnejo in v bistvu samo sanjaš za mizo? Ogromno ljudi tarna, koliko se uči, pa dejansko večino tega časa porabijo za pisanje SMS-ov, surfanje po internetu ali klepet v knjižnici (preverjeno!). Šport ti bo izjemno koristil v študijskem obdobju. Enourni odmor v obliki teka, sprehoda, rolanja ali druge zmerne vadbe ti bo prezračil možgane in namesto, da se boš 12 ur v kosu smilila sama sebi za mizo, se ti bo konec dneva zdelo, da si ogromno preštudirala, pa še uživala v čem drugem.

Kdaj boš za svoje delo nagrajena, se nima smisla spraševati. Kaj točno pričakuješ- da bodo ponosni tvoji starši, sorodniki, da boš dobila odlično službo, kjer se ti bodo vsi klanjali...? Če ti to, kar delaš, samo po sebi ni dovolj velika nagrada in zadovoljstvo, bi se jaz na tvojem mestu zelo zamislila nad vsem in postavila fanta malo višje na lestvici prioritet. Napisala si namreč, da iščeš vse priložnosti, da se zaposliš, vendar vidim, da ti je cilj samo doseči zastavljene ambicije. Nikjer pa ni čutiti nobenega veselja pri tem, zgolj ob omembi fanta si napisala, da ti res nekaj pomeni.

To pa ne drži, da se ga še kupiti preko interneta in celo v trgovinah ali frizerskih salonih v tujini.

Olje lahko naneseš na lase pred spanjem, jih zaviješ v brisačo in pustiš čez noč, pa ga bodo lasje vpili. Če je izsušenost problem, potem bi to moralo pomagati ob redni uporabi.

Komaj čakam, da grem nazaj na faks, ker imam že po manj kot enem tednu dovolj bivakiranja doma.

Priporočam striženje uničenih las in pa potem postopno krepitev konic z zelo kvalitetnim balzamom (npr. Tigi Oatmeal & Honey, ki je sestavinsko izjemno kvaliteten), tedenskimi globinskimi maskami iz olivnega ali arganovega olja in nežnim česanjem, da preprečiš še več škode. Če imaš razcepljene, jih noben balzam ne bo zlepil nazaj, edina rešitev so škarje. In pa spet nobenega sušenja s fenom ali izdelkov za oblikovanje, dokler las ne spraviš v red.

Ena izmed mnogih.

Oseba pod mano nosi veliko nakita.

No, na napačno tehniko pa sploh nisem pomislila. V bistvu ne tečem veliko ravno zato, ker me po teku blazno bolijo nohti na nogah in počrneli nohti res ne izgledajo lepo, zato se mi je pa vedno zdelo, da ni ravno važno, kako tečem (za teh vsake toliko). Hvala za nasvet!

43 in 1/3 so, sicer nosim številko 42. Že itak mi je nerodno kupovat tako velike čevlje, ker me prodajalci v Hervisu vedno sprašujejo, za koga so... Mogoče bi res morala pogledati za večje. Koliko številk večje si pa ti kupila?

Jaz sem pa po daljšem premoru spet odtekla malo daljšo turo- 17 km, 1h 50 minut. Zlahka, prekrasen večer je bil za tek. Opažam pa en stalni problem. Vedno mi nekaj dni po teku počrnijo nohti na nogah, kar je resnično neestetsko in traja mesece, da mi prerastejo. Ne zdi se mi, da bi imela premajhne superge in med tekom me nič ne tišči, ampak po njem so nohti vedno boleči še nekaj dni. Ima katera kak predlog, kako se temu izogniti?