Veganstvo

Jaz grem počasi v smeri vegetarjanstva, morda nekoč tudi veganstva (mi sicer zelo ustrezajo mlečni izdelki, po KS pa tudi na zdravju občutim, če jih ne jem, a bom enkrat poskusila), predvsem iz etičnih vidikov.

Imam (zaenkrat še) rada meso, ampak nisem izrazit mesojedec in se mu lahko odpovem večino časa, ampak imam velike 'probleme' s to masovno živinorejo v kateri verjamem, da živali trpijo, razen tega pa to meso ne more biti ne kvalitetno, ne zdravo (zato v tem ne vidim pravega argumenta anti-vegi). Verjamem, da če bi se tisti ki se le lahko, odpovedali mesu, bi bilo življenje teh živali znosnejše in tudi kvaliteta pridelanega mesa boljša, ker je pretežno problem v nehumani hiperprodukciji, kot v čem drugem. Manj povpraševanja po mesu = manj ponudbe, kar bi postopoma rešilo težavo. Etični preskok je nedvomno nujen, ampak ne bo prišel z grožnjami, ampak zavedanjem. Tega ne dosežeš na tak način, da teroriziraš ljudi ali jim na silo odpiraš oči.

Priznam ne gledam teh videov in podobnega, ker me boli, spremeniti pa razen pri sebi ne morem ničesar, razen še to da komu brez obsojanja pojasnim svoja stališča (kar je veliko bolje sprejeto kot nazorni opisi trpljenja živali in obsojanja nevednosti ali ignorance). To bom naredila, ker lahko, ne mislim pa vse terorizirati z mojimi osebnimi odločitvami. Vsak naj dela kar mu ustreza in misli, da je zanj in za svet prav, obsojanje pa ne rodi ničesar drugega kot odpor. 

Bodi sprememba ki jo želiš videti v svetu, bodi vzor.

Pa še malo On topic dodam:

Zelo dobra veganska hrana je v Bobenčku na Trubarjevi (fast food), dostikrat pa tudi naročam kaj iz Falafla (dostava) in imajo nekaj veganske izbire, zelo zelo Yum!
Loving hut ima pa najboljši Vegbab, je pa zdaj še prav restavracija na železniški, se moram še odpravit. 

Fajn je tudi Govindas v Šiški.

Je še kje kaj? 

Kolegica, ki je veterinarka, je morala v času študija opravljati večdnevno obvezno prakso v klavnici in mi nato poročala kako je bilo. Da je vse to mimo v dveh sekundah, nikakor ne bo vedno držalo. Velikokrat pride do napak in žival ne umre takoj. Poleg tega pujse in krave ne ubijejo na enak način, kravo s pištolo, pujse pa pred tem menda zaplinijo, če se prav spomnim. Dodala pa je, da ji je najhuje bilo gledat kako se določeni delavci fizično izživljajo nad živalmi. Ker je bila izkušnja za marsikaterega študenta psihično zelo naporna, jim na faksu niso težili, če je nekdo šel v klavnico samo enkrat.

Edit: V zvezi s tem bi rada povedala še to, da samo zaradi tega, ker je nekaj zakonsko urejeno, še ne pomeni, da je prav. 

Grozno, grozno... Se mi tudi zdi, da najbrž se težko najde dobrosrčnega, etičnega človeka, ki bi to počel. Tudi tega se je treba zavedati, da tudi manjša produkcija še zmeraj ne bo pomenila veliko boljšega sveta za te živali - že zaradi ljudi, ki so pripravljeni to početi.

Brez dvoma je o tem prav govoriti, pisati.

Tole bo zdej Off topic, ker ni vezano konkretno na veganstvo ampak na splošno na grozno ne-etiko, ki jo imamo do živali. Mene je prav zlomila slika male miške na kateri so testirali kozmetične izdelke in je bila poškodovana, spodaj pa je pisalo: tudi mene boli. To mislim, da vsem vsaj malo raholočutnim ljudem seže do srca, jaz kar otrpnem ko se spomnim. Torej ne samo veganstvo, vse kar je povezano, da se trudiš minimalizirati to, vsaj pri sebi. če jih bo več pri sebi, bo manj povpraševanja in upajmo, da enkrat, bo stanje boljše. Mene je konkretno ta slikica resnično premaknila, zavedanje da vse živali boli, že preprosto zato, ker čutijo bolečino. Že to je dovolj velik razlog, da se človek potrudi biti boljši. In mislim da se te zadeve konkretno premikajo, mic po mic na bolje. je pa še daleč do nekega idealnega stanja...zelo daleč.

Zavedanje da smo ljudje, kot vrsta, res zelo sebični in vzvišeni je pomemben vidik spremembe.

Eno vprašanje za vse veganke - pa iskreno ne mislim s tem provocirati, samo res me zanima. Kako pa rešujete situacijo s hranjenjem hišnih ljubljenčkov, če jih imate? Jaz si recimo ne predstavljam, da bi psu popolnoma odrekla meso. Ima katera izkušnje s tem ali kaj več informacij?

Vsak naj se sam odloči, če hoče jesti meso ali ne. Strinjam se, da bi morali minimalizirati trpljenje živali v klavnicah :(. Vendar, ko smo že pri trpljenju pred smrtjo in prehranjevanjem: kaj pa v naravi? Dvomim, da ptiči, ki jih ulovi mačka vsi umrejo brez bolečin (koliko imam izkušenj z mačkami se z njimi igrajo, prežvekujejo, potem pa na pol mrtve pustijo pred pragom), levi in antilope, itd. 

Človek je že od praveka lovil živali... začel je s sulicami in mamuti in s tekom let je uspel to omejiti na klavnice. Žal obstajajo ljudje, ki se nad živalimi izživljajo ( ). Vendar obstajajo ljudje, ki se izživljajo sami nad seboj, nad drugimi ljudmi. Hudo je, če trpi žival ali človek. 

Lahko me napadade koliko hočete, vendar dajte uporabit malo zdrave pameti: trpljenje rastlin? Ja kaj pa naj potem jemo? In kaj naj je krava? Kaj naj je moj pes (ja včasih se tudi pase, ko greva na sprehod). In rastline mesojedke?

Trpljenje je del življenja. Žal. Hudo je, ko gre za bolečino, vendar smo živa bitja in imamo receptorje za bolečine. In če hočemo čimmanj trpljenja pri živalih, a je potem prav, da vzamejo psu kri ker ga boli? Kaj pa, ko drugi psi napadejo psa na sprehodu? 

Veganski briketi za pse? Tisoče let so divji in udomačeni psi jedli meso, si ga sami ulovili in zdaj bodo ljudje spreminjali boge pse. Kaj pa, če psu ne pašejo briketi in žal sam ne more povedati in sanja o mesu? Saj zdrav je mogoče... tako kot je lahko zdrav človek, vendar zato ne pomeni, da se ti včasih ne zalušta sladkega. 

Če se sami odločite za veganstvo OK, vendar zakaj vsiljevati živalim, ki jih je narava tako ustvarila skozi zgodvino/evolucijo? Potem se to ne sklada o nauku veganstcev in ne-mučenju živali. 

Se opravičujem, če sem koga prizadela, vendar sem morala povedati svoe mnenje. 

Meni se zdi pa malo 'ne fer', da se od nekoga, ki je vegetarijanec ali vegan pričakuje, da bo potem na vseh področjih življenja nek altruist, oh in sploh popoln človek in nevem kaj še vse.

Tudi sama namreč večkrat naletim na očitek (ker sem vegetarijanec), da rastline so tudi živa bitja in da one tut trpijo in da je bolje, da se dela poskuse na živalih, kot pa na ljudeh, da ljudje tudi nimajo dobrih pogojev za bivanje, njih se tudi muči itd,... Izpade pa potem, kot da sem na koncu prav jaz kriva za vse to, ker se trudim da bi bil 'svet boljši' in ker nočem imeti živali na svojem krožniku.

Lepo je, če se nekdo trudi za boljši svet. In sama se bolje počutim, odkar ne jem več mesa, tudi s psihološkega vidika (pa tudi prej nisem bila nek grozen navdušenec nad mesom). Ampak zdaj odkar sem vegi naj pa še ustavim svetovno lakoto, prisilno delo in nevem kaj še vse. Z veseljem bi naredila vse to, ravno tako kot bi z veseljem ustavila mučenje nad živalmi, ampak žal to ne gre tako. Če bi se vsak trudil spremeniti svet vsaj na enem področju, bi se že ogromno spremenilo, ni pa 'fer', da sedaj ker se nekdo opredeli za zaščitnika živali je pa kar označen kot 'slab', če hkrati ni še največji zavzetnik za svetovni mir in podobno.

Kaj pa tisti, ki se ne trudijo spremenit ničesar na nobenem področju ? Kdo bo pa njih povprašal po njihovi morali/etiki ?

Ideološke debate se mi resnično  zdijo čista izguba časa in energije, zato bom kratka.

Ja, prav imaš. Samo zato, ker si vegan, še ne pomeni, da si all that special. Sicer pa, če tebi to, da ne ješ mesa, toliko boosta samopodobo in ti dela življenje znosnejše - good for you. Mene bolj zanimajo palestinski očetje, ki nosijo razkosana telesa svojih otrok v vrečkah za smeti ali pa osamljeni, na cest ležeči umirajoči zaradi Ebole ipd. Ljudje smo si pač različni.

Jaz sem se že kot ovo-vegeterijanka naposlušala različnih očitkov od "bolj razsvetljenih", najbolj pa mi je ostalo v spominu, da jem "kokošje fetuse". Toliko o razsvetljenih frutarijancih. (so pa kupovali sadje v trgovini )

Resno? Pa saj imaš primer pred nosom (in je veliko več kot "samo" agresivno oglaševanje):

In ko sem že pomislila (this is how my brain works): "Wow, še dobro, da mesojedcev (vsejedcev) ne primerja s pedofili - "because we have a taste for flesh - "young, juicy, soft yet firm & fresh" (bruh), pa tole:

Right there (bruh, part 2). In za piko na i:

Zdaj, a še kdo rabi "podnapise"?

Nekdo, ki je v stanju enačit nekaj tako prvinskega in elementarnega, kot je prehranjevanje človeštva, ki je, bo kar treba priznat, od nekdaj temeljilo tudi na mesu in je tudi danes prisotno med ljudstvi, ki resnično živijo v skladu z naravo (ne neka back-to-nature-Yuppy-wannabe-preseravanja)  - od Eskimov, afriških plemen in ostalih "primitivnih" (kako "čudovit" izraz) ljudstev - z iztirjenimi, zavrženimi, izprijenimi "užitki"sprevržencev, ne more "levitirat" nad ostalimi s svojo moralo in etičnostjo.

In lepo vas prosim, psi so vsejedci? Vrsta-rod-družina-red-razred-poddeblo-deblo? Osnovnošolska biologija? Ring any bells? Psi sodijo v red zveri in pričakovala bi, da je tudi veganom jasno kaj to pomeni, ne pa da mučijo uboge živali s "preživljanjem" na vegeterianskih briketih, zaradi lastne ideologije. Veliki ljubitelji živali? Izrojeno. In ob tem seveda ne pozabijo sami sebe povzdigovat v "višjo obliko življenja". Frankly? Even worse than flaming christians in their path of righteousness.

Ostalega s*anja pa sploh ne mislim komentirat.

.

MeiMei, oglašam se v tej temi, da povem, da te redno berem. Nisem žal veganka, sem komaj žal skoraj vegetarijanka. Zelo so mi všeč tvoje pisarije, požiram jih, naklonjena sem k tvojemu bolj "grobemu" oz. direktnemu načinu pisanja, ki nič ne olepšuje, ker ni tukaj nič za olepševati. Končno nekdo, ki ima znanje in izkušnje, ki jih je pripravljen deliti na način, ki ne vsebuje nepotrebnega bullshita in nadležnega olepševanja. Mene tvoji posti zagotovo dregnejo, se zamislim sama nad samo in me je sram, da nisem 100% vegetarijanka, kaj šele veganka. To je pa že tvoj velik uspeh, verjemi! Hvala in upam, da se ti bo še naprej dalo pisati! Je pa drugače prav zanimivo (ali bolje rečeno žalostno in bizarno) brati, kako argumentirajo nekateri svoje mesojedstvo in kako so nerazgledani (zaslepljeni?), kar se tiče vzreje živali za zakol, glede zakola samega, itd. Pri takih osebkih po moje ne pomaga ne skrajna potrpežljivost (ki jo je na tako občutljivem področju itak čudež črpati zelo dolgo), žal pa ne tudi zmernost, še najbolj primerna bi bila relativna in mehka (da ne bom izpadla preveč hitlerijanska) agresija, unlol, ampak očitno tudi to ne pali. To je najbolj zaskrbljujoče pravzaprav ... da ljudje zaradi svojega udobja in prepričanosti v svoj prav, ki jim pravzaprav daje to komoditeto, razvajenost, niso sposobni in pripravljeni odpreti razuma (v kolikor ga imajo).

Že nekaj časa razmišljam o tem. Tudi jaz sem zelo nagnjena k vegetarijanstvu / veganstvu, ampak zaenkrat še nisem prišla do te odločitve. Razlogi so predvsem v tem, da mi meso ne ustreza, kadar ga jem, sem po obroku še dolgo uničena, ne želim imeti v sebi te energije trpljenja, pravzaprav jemo trupla, živim poleg nekdanje kokošje farme in sem na svoje oči videla in vohala vse to trpljenje, mučenje, genocid. Prebrala sem tudi nekaj poljudne literature, meso, mesnice, zapakirano meso me že dlje časa navdajajo s tesnobo, slabo vestjo, celo sramom. Filmov in knjig, ki si jih omenila, MeiMei, še nisem pogledala, bi jih pa rada.

En izmed ključnih razlogov, da se ne odločim za veganstvo, je to, da moraš potem svoje "obnašanje" in svoje stališče zagovarjati na vsakem je*enem družinskem kosilu, pikniku, drugem družabnem dogodku, povezanem s hrano. Kar se mi zelo zelo upira. Nisem človek, ki se rad izpostavlja, sooča, pregovarja. Praktično vsa svoja stališča v največji večini situacij zadržim zase, imam jih za svojo strogo osebno stvar, ker ne želim biti napadena, ker mislim, da se čisto nikogar na svetu ne tičejo in da konec koncev niso niti najmanj pomembna (z vidika človeštva). Tako je glede vere, mnenja o družbeni situaciji, revnih, Palestini, veganstvu, homoseksualnosti, duševnih boleznih, "nasilnih" mamicah in sanjskem materinstvu, cepljenju... Parkrat se oglasim na tem forumu, pa seveda vse te teme v detajle predebatiram z možem, ki ima precej skrajna in različna razmišljanja od mene, to je pa to.

Moj razlog se vam bo najbrž zdel bedast, je pa resničen.

Tiste, ki se "spogledujete" z veganstvom (pa tudi tiste, ki se še ne), ste lepo vabljene, da se udeležite 30-dnevnega veganskega izziva v organizaciji Slovenskega veganskega društva. Izziv poteka vsak mesec in oktobrski je ravno pred vrati. Sem ena od mentorjev (lahko me izberete za svojo ) in z velikim veseljem svetujem, pomagam, nudim podporo itd. Čeprav je motivacija za veganstvo etična (veganstvo je namreč več kot samo prehrana - pomeni izogibanje izkoriščanju živali na vseh področjih, vključno z oblačili, kozmetiko, vivisekcijo in v namene zabave), se zelo dobro zavedam pomena zdrave prehrane, ki jo preučujem že nekaj časa in se ukvarjam s svetovanjem na tem področju (zaenkrat še ljubiteljsko, a delam na tem, da to postane moja glavna dejavnost). Svojo osebno izkušnjo z veganstvom lahko po dveh letih (prej sem bila vrsto let ovo-lakto-vegetarijanka, saj sem žal živela v popolnoma napačnem prepričanju, da uživanje mlečnih izdelkov in jajc ne škodi nikomur) najkrajše povzamem takole: le zakaj se nisem odločila že prej?

Edit: pozabila omeniti še to, da je izguba odvečne telesne teže in vzdrževanje idealne na polnovredni rastlinski prehrani mala malica - no pun intended