Se skoraj počutim dolžno vtaknit v debato, ker sem včeraj navrgla tisto o rastlinah.
Nisem vegetarijanka, sem pa bila cca. 2 leti, preprosto zato, ker v tistem obdobju mesa nisem ravno pogrešala, in sem imela fanta vegetarijanca. Potem pa sem meso spet pričela jest, ker je mojemu telesu to pasalo (Tako se pač prehranjujem, da jem, kar moje telo želi. Sem na idealni kilaži že celo življenje in sem razen prehladov zdrava ko dren, prebavo imam odlično.) Že tako nisem nek ljubitelj mesa in ga ne pojem veliko (ko pa ga, zelo uživam v njem). Ravno tako ne uživam veliko mlečnih izdelkov in jajc. Jajca kupujem samo iz proste reje, že kakšne 7 let.
Sama vidim težavo v masovni pridelavi (in btw. tudi zelenjavo masovno pridelujemo, pa to nobenega hudo ne prizadane) predvsem v tem, da je naš planet prenaseljen, pa tudi v tem, da smo pripeljali svoje izkoriščanje planeta do maksimuma. Se velikokrat sprašujem, kam bo vse to pripeljalo.
Na žalost brezčutnost ljudi ("Daj ga v jajca", pa verjamem, da je to še zelo mil primer!) najverjetneje nikoli ne bo popolnoma izkoreninjena - takšna je pač človeška narava. Premik na tem področju lahko naredimo le z višanjem etičnih standardov, pri čemer ne govorim le o pravilnikih o zakolu, temveč PREDVSEM etičnem stavu vsakega posameznika in s tem tudi kolektive - na vseh področjih, ne le prehranskem. Da se. Včasih smo zažigali čarovnice na grmadah, danes jih ne več - win!
Izredno hudo mi je, ko vidim, kako si podrejamo trpljenje živih bitij na veliko področij, in to samo zato, ker smo najmočejša žival (pojem "žival" uporabljen namerno) na planetu. Kljub temu pa na žalost nimam toliko denarja, da bi lahko s svojimi nakupi vzpodbujala fair trade, kupovala samo bio/eko (čeprav se vsaj tu trudim), kupovala ličila brez testiranj na živalih (čeprav se tudi tu potrudim, kolikor se da). Po drugi strani pa razmišljam, da ogromno človeškega napredka brez testiranja na živalih sploh ne bi bilo. Totalen dvorezen meč. Na žalost ne živimo v idealnih razmerah in nikoli ne bomo. Najlažje bi bilo, če bi bili v 100% samo energetska bitja, pa še potem bi se verjetno prerekali okrog tega, kako se "koljemo" z energijami, vsaj tako sama vidim. It's a neverending debate, in verjemite mi, imela sem že veliko izkušenj z ljudmi glede "energij", pa tudi sama za to nisem neobčutljiva in me to zanima.
Največji pomislek pri vegetarijanstvu mi predstavlja to, da se pri človeku brez mesne diete frontalni lobus (in tudi ostali možgani) nikoli ne bi razvili do te mere, kot so danes. Tudi to, da je otroku potrebno zagotavljat meso vsaj do tretjega leta, da se mu možgani normalno razvijejo (po mojem laičnem mnenju še naprej - danes vemo, da se možgani ne razvijajo samo do tretjega leta, temveč da se razvijajo še do konca puberete!). Tudi sama sem mnenja, da bi se moral človek vprašat, koliko mesa dejansko potrebujemo za normalno funkcioniranje (po mojem osebnem mnenju ne veliko, and we as western humans are literally GORGING on it!), pa ali bi si to meso lahko sam priskrbel. Jaz vem, da bi bila sama sposobna ubit kuro, bi mi bilo pa neizmerno lažje, če bi jo moj dragi. Žal, takšna so dejstva pri meni. Pa sem velik ljubitelj živali, a še vedno naravni red skozi prehransko evolucijo gledam na ta način. Če sem zaradi tega za koga slab človek, pa naj me tako vidi, tu ne morem nič in s s tem tudi ne mislim obremenjevat.
Mi pa res gre agresivno oglaševanje vegetarijanstva/veganstva na živce - jaz navadno ljudi, ki ne jedo mesa/rib/jajc/mlečnih izdelkov ne prepričujem za vsako ceno, da je njihov pogled zgrešen (če bi že tako mislila). Vsak ima svoj pogled. (Hmmm, ob tem mi pade na misel sicer novica izpred mesecev, da so znanstveniki ugotovili, da so mesojedci bolj zdravi od vegetarijancev? Se pa nisem spuščala v analizo izvorov in financiranja te raziskave, žal, nisem imela časa.) Še posebej mi je ostalo v spominu branje teme o želodčnih težavah prav tu na forumu, ko je nekdo eni udeleženki razlagal, da mora TAKOJ na brezmesno dieto... to je zame agresivno oglaševanje. Pa obkladanje ljudi z raznimi pedofili, brezsrčneži, ipd. No, no. Saj znamo bolje, kajne?
Ne živimo v idealnem svetu, in nikoli ne bomo. Lahko pa se vsak potrudi po svojih najboljših močeh. Gotova sem, da nobena tu na forumu ne podpira otroškega dela, izkoriščanja mezdnih (oz. še manj) delavcev na daljnem vzhodu, ipd. Finance pa potem velikokrat na žalost vodijo naše odločitve. Živet pa je potrebno, ane?
Imam znanko, ki je veganka. Zaradi veganstva je naredila že eno hudo hudo bučko (a ne bom govorila o tem, ker je to njena vsako-minutna intimna globoka bolečina in ni moja tema za razpravljanje). Pred veliko leti sva še bili tesni prijateljici. Ko sem ji takrat ob njenem posiljevanju mene z vegetarijanskimi nazori (takrat še ni bila veganka) rekla, da tudi rastline trpijo, ko jih režemo in uživamo, se je skregala z mano za eno leto in me v vsem tem času ni niti pipnila. Mnja. Kaj naj še rečem, kot to, da me je izredno negativno presenetila. Ampak to je le osebna izkušnja dveh ljudi, zgodba, ki mi je padla v misli za na konec tega posta.
Kakorkoli se vsak od nas trudi, sem vesela zanj in ga podpiram. Samo prosim ne več posiljevanja, ker ga imamo že na ekranih ob dnevniku čisto preveč. Vsaj tako gre moje razmišljanje. Imejte lep dan, punce. 
Samo moje razmišljanje pač. 
Je pa res, da imam jaz glede marsičesa, kot tudi tega, precej bolj, hm, drzno oz. ''nesprejemljivo'' mnenje za splošno rajo in pri meni običajne in prijazne metode nimajo ravno učinka. Menim, da so mesojedci vredni obsojanja. To je moje iskreno mnenje. Ker nisem veganka, menim, da sem vredna obsojanja tudi jaz in se obstojam. Kar še dodatno v meni vzpodbuja željo, da postanem nekoč veganka. Upam, da bo to čim prej. Šele takrat bom lahko v sebi res mirna in ''čista''.
