Poleg izboljšanja kardiovaskularne kondicije nove raziskave kažejo, da redna aerobna vadba preoblikuje živce, ki uravnavajo delovanje srca. Ugotovitve bi lahko sčasoma pomagale zdravnikom pri razvoju natančnejših načinov zdravljenja pogostih srčnih bolezni, kot so aritmije in angina pektoris.
Raziskovalci z Univerze v Bristolu (Velika Britanija) so prvič ugotovili, da redna aerobna vadba različno spreminja živce, ki nadzorujejo srce, na levi in desni strani telesa. Študija, objavljena v reviji Autonomic Neuroscience, je razkrila izrazito razliko med levo in desno stranjo, ki bi lahko nekoč izboljšala strategije zdravljenja nepravilnega srčnega utripa, bolečine v prsih, angine pektoris in sindroma »zlomljenega srca«, ki ga povzroča stres.
Glavni avtor študije, dr. Augusto Coppi, višji predavatelj veterinarske anatomije na Univerzi v Bristolu, je dejal: »To odkritje kaže na doslej skrit vzorec razlik med levo in desno stranjo v sistemu 'avtopilota' telesa, ki pomaga pri delovanju srca. Ti živčni sklopi delujejo kot stikalec za regulacijo svetlobe srca, mi pa smo pokazali, da redna, zmerna vadba preoblikuje ta stikalec na način, ki je specifičen za posamezno stran. To bi lahko pomagalo pojasniti, zakaj nekatera zdravljenja delujejo bolje na eni strani kot na drugi, v prihodnosti pa bi lahko pomagalo zdravnikom, da terapije usmerijo natančneje in učinkoviteje.«
Vadba spreminja živce, ki nadzorujejo delovanje srca
Po 10 tednih treninga so imele podgane, ki so se gibale, v primerjavi z netreniranimi živalmi približno štirikrat več nevronov v kardiovaskularnem živčnem sklopu na desni strani telesa kot na levi. Hkrati se je velikost nevronov na levi strani skoraj podvojila, medtem ko so se tisti na desni strani nekoliko pomanjšali. Ti izsledki kažejo, da vadba na vsaki strani na različne načine preoblikuje živčno mrežo srca.
Obetavne koristi za preprečevanje srčnih bolezni
Dr. Coppi je pojasnil: »Neredni srčni ritmi, znani kot aritmije, stresno povzročeni sindrom 'zlomljenega srca' in nekatere vrste bolečin v prsih se pogosto zdravijo z zmanjšanjem aktivnosti prekomerno aktivnih zvezdastih ganglijev – parnih majhnih živčnih vozlišč v spodnjem delu vratu in zgornjem delu prsnega koša, ki srcu pošiljajo signale 'pospeši'.«
Čeprav je raziskava še v zgodnji fazi in je bila izvedena na podganah, rezultati kažejo na možnost, da bi se prihodnje terapije lahko prilagodile tako, da bi učinkoviteje ciljale na eno stran teh živčnih skupkov kot na drugo. Takšen pristop bi lahko izboljšal zdravljenje aritmij, s stresom povzročenega sindroma »zlomljenega srca« in težko obravnavane angine pektoris.
