Nevarnosti sladkorja

Mene je pred dnevi skoraj kap, ko pogledam sestavine radlerja (pivo z limoninim sokom) in je noter aspartam. Pa kje še tega sranja ni noter, se človek vpraša. Imajo ga tako ali tako že razni zeliščni bonboni, pastile za grlo, gazirane pijače itak (jih ne pijem) ... Treba je res vsako stvar obrniti in prebrati drobni tisk. Na srečo se najde še par zeliščnih bonbonov in pastil brez strupa - aspartama.

Sladkorja in umetnih sladil ne uporabljam nikjer. Čaji so pri meni nesladkani in tudi brez dodanega mleka (če pijem zeleni čaj). Se mi zdi taka škoda uničiti okus čajev z raznimi (nezdravimi) dodatki. Kavo pijem pa redko in še takrat seveda nesladkano. Gaziranega se izogibam. Sem in tja spijem kak kozarec gostega soka. Največ spijem pa navadne vode iz pipe.

Sladkarijam se pa nisem odpovedala, nisem jih pa nikoli konzumirala v velikih količinah v smislu, da bi se nažirala z njimi ali non-stop mislila nanje. Pač moram sem ter tja pojesti kako kepico sladoleda, ali par bonbonov Mentos ali pa kos peciva. Za dušo. Druge vrste sladkarij pa me ne ganejo.

Se strinjam s Sinthijo - če sladkarij nimaš doma, jih ne moreš jesti. V trgovini pa se na daleč ogneš preobloženim policam s sladkarijami, pa je zadeva rešena.

Se samo meni zdi, da več kot polovico trgovin zavzemajo police s sladkarijami (peciva, nekateri pekovski izdelki, bonboni, keksi, bonboniere, sladki jogurti, pudingi, sokovi, gazirane pijače ...)? Izbira je veliko preveč pestra napram zelenjavi, sadju, vegetarijanski/alternativni prehrani (izdelki iz soje ...), dietni prehrani (npr. brez laktoze, glutena, sladkorja). Wonder why.

Groza. Jaz priznam, da sem zasvojena s cukrom. Predvsem čokoladarije in domače pecivo. In to gre zadnje čase v skrajnosti. Zavedam se, da si zelo škodim, ampak pri tem moja odločnost pokaže jezik. Vem, da je vse v glavi, ampak ne gre. Nekako se ne želim odpovedati vsemu sladkorju (npr. sadju, koščku doma pečenega peciva, koščku čokolade),  ampak je še vedno misija nemogoče. Mogoče bi bilo bolje, če bi imela cilj, popolnoma se odreči sladkorju. Ne najdem neke rešitve. Enostavno mi zapaše sladko in potem samo o tem razlišljam, pa naj bom vesela, žalostna, zaposlena itd. Nima veze v kakem stanju sem. Tudi nimam drugih problemov kar se prehranjevanja tiče. Niti čisto drugih x problemov ne. Samo tako mi je dobro, ta okus.. Kako želo si želim, da bi mi bil košček čokolade ali peciva dovolj...in konec. Ne pa da moram na dan pojest en kup čokolade in peciva. Ja, vem, vse je v glavi, treba se je odločit in to je to. Se odločim, ampak kaj ko to ne traja dolgo... Pa si govorim, kake so lahko posledice, pa da bi zagotovo imela manj celulita...ah...

Romy, mogoče bi probala z "odvajanjem"? Pri meni je delovalo. Ja, delovalo, v pretekliku - očitno spet jem sladkarije. Sicer je bilo "odvajanje" toliko uspešno, da se znam zadržati in ne požrem vsega, kar vidim (čokoladi se pa sploh še vedno izogibam), ampak nisem pa več clean in sem zaradi tega kar malo jezna nase. Ful mi je šlo na živce, da nisem imela nobene podpore (razen tukaj, v ril lajfu pa ne), celo obratno, folk okrog mene mi je nonstop neke cukre ponujal in na koncu sem popustila. Nobene volje nimam

romy kot da bi sebe brala. jaz sem ista, ne znam in nimam moči da bi nehala- koliko krat sem že poskušala pa mi ne uspe. potem pa sem razočarana, žalostna, imam zelo slabo vest. ko enkrat začnem težko neham- kot praviš, ko bi bil le košček dovolj. ampak pri meni je košček samo povod da se potem dobesedno nabašen sladkega- ne znam nehat, ko dobim v žilo sladkor. tudi meni bo očitno treba popolnoma prepovedati sladkor, ker drugače ne bo šlo.

Pri sladkorju pomaga, da jeste tisto, kar imate res rade. Se pravi sladkarije, katere so vam resnično dobre oz. so vaše najljubše. Tako vas lahko zadovolji že ena čokoladka ali pa majhen košček, saj jeste tisto kar si res želite.

Ne izbirajte kar enih sladkarij, samo zato, ker to so, ampak res izberite tiste, katere so vam resnično všeč. In ko jih jeste, jih jejte počasi, jih okušajte, občutite strukturo, temperaturo ...

Poleg tega si pri tem, da ne pojeste vse, lahko rečete, da vam ni treba vsega pojesti danes, ker to lahko spet jeste jutri. Sej veste, da ne bo nikoli zmanjkalo in da bo vedno na zalogi. Ni potrebno vse pojesti v enem trenutku iz strahu, da potem tega ne bo več. Samo prepričajte se ``ni mi treba pojesti vsega danes, saj lahko jutri, in naslednji dan, pa še naslednji ... ´´.

In razmislite. Ali rabite cukr ali le objem ...

Če mi v prevelikih količinah pašejo sladkarije, si to razlagam tako, da sem lačna druge hrane. Torej se najprej nasitim druge hrane, pa ne kakšne nizkokalorične, in me dostikrat čisto mine želja po sladkem. Nasploh me sladkarije delajo tečno, tak zoprn okus pustijo, pa še žejna sem po njih. Rada jih sicer delam, pečem, jem pa niti ne.

Jaz sem še zmeraj mnenja, da je bolje, da pojeste kakšen kos sadja več, kot da se samo zaradi sladkorja izogibate tudi sadju.

romy, sama boš najbolje vedela, kaj pri tebi bolj deluje - pot, da počasi zmanjšuješ vnos sladkorja v telo in upoštevaš nasvet Kiely, da ješ le tisto, kar ti je noro dobro oziroma pot, kjer sladkarije ne obstajajo več. Najbolje, da probaš z eno stvarjo in če ti ne bo pomagalo, probaš še drugo možnost.

Tudi jaz sem noro sladkosneda in mi uspeva tako, da sladkor nadomestim s sadjem, si včasih privoščim kakšen košček temne čokolade in če je nuja tudi kakšen ugriz v kakšno pravo sladkorno bombo. Meni pomagajo alternative in pa seveda miselni boj, da čokolade itak ne rabim!

To sem tudi jaz razmišljala, da zna bit štos. Samo kaj ko so sladkarije najlažje dostopne in najhitrejši fix. Potem je pa težko prekinit ta začaran krog.

Jaz sem pa ugotovila, da ko me res zagrabi za čokoladarije (drugih sladkarij ne jem/maram), moram dobiti. Če skušam to zabasati z drugo hrano, se bašem v nedogled in nimam in nimam dosti - jasno, ker ne dobim pravega.

ja ti nasveti so res fajn, ampak či si bom privoščila košček se bojim da bo pristala ob prazni škatli. tako da ne, jaz moram nehat. edino saldoledu se ne mislim odpovedati- tako da to mi ostane. sem prejšnji teden celo zdržala tri dni brez kakršne sladkarije, ampak potem sem spet podlegla skušnjavi. pa tako močno si želim.
Tinca kakšne alternative pa imaš v mislih? (poleg sadja)

Tako resnično. Jaz popolnoma isto. In samo na tak način se lahko naučiš zmernosti.

Baina dokler se boš določene hrane bala, ne boš mogla sproščeno jesti sladkarij, posledično pa boš tudi zelo težko pojedla samo košček. Ne ukiniti sladkorja, ampak počasi jedilnik zapolni z bolj zdravo hrano in bo ta izpodrinila sladkarije oz. zasedla prostor, ki bi bil namenjen cukru. 

Včasih si je treba tudi vsak dan kaj privoščit in s tem ni prav nič narobe. Ti samo začni verjeti vase, da lahko poješ samo košček. Ne se prepričevat in verjet, da ga ne moreš. To smo samo tako naučeni, da je treba priložnost, ko si dovolimo sladkarije, 100% izkoristit in se nabasati do konca.

Na vso hrano glej kot enako, ne je poosebljat, ne dajaj cukru ene prepovedane vrednosti, ker vse to samo ustvarja napetost, ki se pozneje izrazi skozi prazno škatlo piškotov ali podobno.
Zaupati si moraš, da lahko ješ normalno. In od začetka bodo mogoče sladkarije, samo sčasoma jih boš imela zadosti in si boš zaželela zdravo hrano. Pa ne zato, ker si prebrala, da je zdrava, ampak ker ti bo sedla in se boš po njej počutila dobro.

Nekaj je če ješ zdravo iz izbire, nekaj pa če ješ zdravo iz strahu. Slednje ni v redu.

Uf, jaz sploh ne mislim, da je treba jesti preostalo hrano in nič slaščic. Ampak zgolj to, da imam zase načelo, da so slaščice pika na i. Torej 'orenk' zrezek s prilogo, ogromno skledo solate čez dan,veliko tekočine, zvečer kakšno malenkost. In za pikico na i kakšen majhen košček čokolade ali piškot. In ja, si ne predstavljam dneva brez slaščice. Bi bil prav turoben.