Aralyn je napisal/ako sem tri dni doma, bi kar vsak dan zapored tekla. Da ne omenjam tega, da tek začnem pogrešati po dnevu počitka, in se že zato hočem spraviti ven. Sem kdaj omenila, da sem celo srednjo šolo tek naravnost sovražila? 
Tudi pri meni je tako.
Zdaj sem imela 1 teden prisilnega počitka zaradi zdravja in sem res pogrešala tek. Moram pa priznati, da mi je mučno vstajanje zelo zgodaj (zvečer ne morem teči, ker mi je slabo, zato moram zjutraj). Danes sem vstala ob 6. in ker sem zjutraj zelo počasna (sploh mi ni jasno, kako se lahko tako vlečem, ampak preden se namažem s sončno kremo in oblečem, mine 15-20min
), sem s tekom začela šele ob 6.25, potem je bilo pa že precej toplo, zato sem odtekla samo 6.5km, čeprav sem nameravala 10.
Očitno bom mogla tiste dni, ko nameravam preteči 10km, vstati že ob 5.30. 
In ja, tudi jaz sem prej tek sovražila. 
Lubenica je napisal/a
Meni osebno je nemogoče teči s kom ob sebi, tako zelo me nervira, da komajda kaj pretečem (in posledično sovražim tekaške prireditve). Lepo sama v povsem svojem tempu, to je to. 
Jaz tudi raje tečem sama, tek mi je postal terapija.
Odkar redno tečem se počutim neprimerno bolje, tako fizično kot psihično - manj sem razdražljiva, manj se sekiram in obremenjujem, kar je več kot dobrodošlo. 
Sicer ste pa vse pridne in lepo napredujete. 