Sem tip človeka, ki mu je bil šport vedno muka (opravičilo za športno vzgojo je bilo že v osnovni šoli kot dar iz nebes). Dobra 2 meseca nazaj pa sem se odločila, da se bom začela rekreirat. Sicer sem bila vedno zelo suha, ampak zadnje leto, dve sem začela opažati, da mi je začel nastajati "šlauf" okoli trebuha, pa tudi rit je postajala vedno bolj celulitasta. Začela sem z Zumbo (ker plešem rada), potem sem kombinirala s tracy, sedaj pa verjeli ali ne TEČEM!- šport za katerega sem si vedno rekla, da je največja muka in da tega ne bi počela niti mrtva. Kupila sem si super in tudi drage superge (zato, da imam malo slabo vest, če ne grem) in sedaj redno (1 dan na tedn si vzamem prosto, ponavadi sobota) tečem že okoli mesec in pol. Ker nisem imela kondicije sem začela tako, da sem 2 minuti tekla, minuto hodila.. sedaj tečem približno 3,5-4minute in minuto hodim in potem to izmenjujem. Počutim se super, tudi na telesu že opažam spremembe.Se opravičujem za dolg post in samohvalo, ampak upam, da bo mogoče kakšna taka kot sem jaz tudi ugotovila, da ni treba, da takoj pretečeš kilometr-dva, da bi se dobro počutil, ampak lahko začneš počasi. Tek je res lahko za vsakega (tudi, če misliš, da zate ni).































Bravo, ponavadi so najvecje ovire v nasih glavah. Ko vidis, da se jih da premagati, ni vec ovir.





(pa še ful takih poznam). Sicer pa bravo!
Sem se hotla malo pohvalit, pa dobim še veliko drugih pohval in vzpodbude-kar polepšalo dan/večer. 

jaz sem tudi do pred kakšnim letom mislila, da ne maram športa, če mi kdo omeni npr. športe z žogo, dobim kar kurjo kožo
ampak sem našla športe zase in zdaj prav uživam
lani poleti sem začela tudi tečt in imam namen letos spet počasi začet 



