Mene zares čudi to, da so restavracije še vedno "sto let za opicami" in ni nikjer nobene, ki bi ponujala zdravo hrano, vegetarijansko, bio, vegansko, presno ... Kaj noben noče zaslužiti? Še vedno jedilniki v restavracijah temeljijo na eno in istih jedeh - ocvrto meso in ribe, krompir, beli riž, bele testenine, nekaj solat, pizze in potem se zadeva zaključi. Surovine pa so itak najslabše možne kakovosti - npr. peka in cvrtje v navadnem belem olju (hidrogenirane, trans maščobe) je samo najbolj očiten primer.
Ta Loving Planet bi znala biti prva in edina restavracija drugačne vrste. V MB še tega ni, imamo pa enkrat na mesec prireditev, vegansko večerjo z zanimivimi predavanji in debato. Odličen dogodek, žal samo enkrat na mesec.
Jaz nisem veganka, jem pa veliko veganske hrane in jo obožujem. Ne bi se mogla odpovedati hrani živalskega izvora, mesu se še lahko (jem ga nekje enkrat tedensko, lahko bi ga tudi povsem ukinila), ne pa ribam, jajcem, jogurtom, medu ... Vegansko je tudi življenjska filozofija, je več kot samo prehrana.
- Ne nosim krzna: dejansko ne morem verjeti, da ta industrija še obstaja in z njo ljudje, ki jo koristijo in prav tako ne nosim usnja.
- Ne ubijam muh in nasploh nikakršnih žuželk - če mi kaj pride v stanovanje, odprem okno, da zleti ven ali ga/jo zvabim, da zleze na papir, na cunjo in odnesem ven na zelenico.
- Če na vidim mrtvo žival na cesti (mačke), jo lastnoročno odstranim s ceste in položim nekam v travo, grmovje ob cesti. Potem si seveda umijem, razkužim roke, včasih imam kaj pri sebi ali pa grem do prvega wc-ja. Ne prenesem misli, da bi morala žival razpadati na betonu, vsem na očeh. Ljudje hodijo mimo, za njih je to crkotina, a jaz tega ne morem. Gre se za živo bitje.
- Opozarjam na sterilizacijo in kastracijo, pravilno prehrano in odpravljanje zajedalcev: ker vsake toliko naletim na ljudi, ki jim pojem hišni ljubljenček ni čisto jasen. Ni jih veliko, a so še. Npr. lani sem imela polne roke dela z muco in njenimi mladiči od nekih novih sosedov, ki so "varčevali" s hrano (milo rečeno), sredstvi proti zajedalcem in čakali, da bodo mačke stopile v celibat in začele uporabljati kondome. (sarkazem)
- Multinacionalkam, ki testirajo kozmetiko in druge kemikalije na živalih, se izogibam, kolikor se le da. Še bolj se izogibam prehranskim multinacionalkam tipa McDonalds - tja sploh ne stopim. Raje grem na kebab ali pač v neko fast food barako, če se mi že lušta fast fooda, kar je sicer zelo redko.
- Mesa ne kupujemo v trgovinah, ampak od kmetov (pašna živinoreja), jajca iz hlevske reje. Ko se poglobiš v masovno, industrijsko živinorejo in imaš v zavesti, da je žival celo življenje preživela stisnjena v hlevu, da ni videla sonca, travnika, ni žvekala sveže trave, da nima imena, da je noben ne poboža, da ji dajejo antibiotike, v nekaterih državah tudi rastne hormone (mislim, da pri nas sicer ne), da piščanci hodijo drug po drugem (zdaj je neka nova regulativa za baterijsko rejo, malo bolj piščancem prijazna, manj jih je v kletki, ampak do nedavnega je bilo grozljivo), masovno klanje ... enostavno ne moreš več jesti mesa iz supermarketov in tudi v restavracijah se sprašuješ o izvoru mesa in se mu raje izogneš. A rešitev za industrijsko živinorejo obstaja: ko ne bo več ljudi (kupcev), ki jim je meso glavna hrana in ko ne bo več ljudi, ki bi bili pripravljeni se zaposliti v tovrstnih obratih kot klavci živali, takrat bo te industrije tudi konec. Zato pa je potrebno ozaveščati.