Vsake toliko časa se pojavi študija, ki ne prinaša le še enega podatka, temveč nas sili, da ponovno premislimo o predpostavkah, ki tiho ležijo v ozadju sodobne medicinske prakse. Ta novo objavljena študija v znanstveni reviji Molecular Psychiatry je ena izmed takih.
Ta obsežna ameriška študija, ki je zajela več kot 6 milijonov nosečnosti, je ugotovila, da so nosečnicam pogosto predpisana zdravila, ki med nosečnostjo motijo sintezo holesterola, povezana s približno 47-odstotnim povečanjem tveganja za avtizem pri otrocih.
Približno 11 odstotkom nosečnic je bilo predpisanih vsaj eno od teh zdravil, za katera je bilo ugotovljeno, da so povezana z avtizmom. Torej so sedaj poleg že znanega vodilnega krivca povzročitve avtizma in motenj avtističnega spektra pri otrocih – cepiv – odkrili še druga 'zdravila', ki doprinašajo.
- Avtizem je bil diagnosticiran pri 3,8 odstotka otrok na splošno
- Ta delež se je pri izpostavljenih nosečnostih povečal na približno 5 odstotkov
- Uporaba teh zdravil se je povečala s 4,6 odstotka nosečnosti v letu 2014 na 16,8 odstotka v letu 2023
Če vzamete te ugotovitve in preverite številke, je obseg nemogoče prezreti. V tem nizu podatkov o 6,1 milijona nosečnosti je bilo tem zdravilom izpostavljenih približno 11 odstotkov žensk, stopnja avtizma pa se je povečala s približno 3,7 odstotka pri nosečnostih, ki niso bile izpostavljene, na približno 5 odstotkov pri izpostavljenih nosečnostih. Ta razlika v višini približno 1,3 odstotne točke pomeni približno 9.000 do 9.500 dodatnih primerov avtizma samo v tej študijski kohorti.
Ker ta podatkovni niz predstavlja približno tretjino rojstev v ZDA v istem časovnem obdobju, preprosta ekstrapolacija kaže na približno 25.000 do 30.000 dodatnih primerov avtizma na nacionalni ravni v zadnjem desetletju, ali približno 2.500 do 3.000 na leto.
Ta 'zdravila' so na trgu že veliko dlje, večina pa se že desetletja predpisuje med nosečnostjo. To povečanje števila primerov avtizma v tej študiji dokumentira le porast, opazen v zadnjem desetletju, saj se je uporaba teh zdravil povečala.
Zadevna zdravila sodijo med najpogosteje predpisana v medicini:
- SSRI: fluoksetin, sertralin
- Antipsihotiki: aripiprazol, haloperidol
- Beta-blokatorji: metoprolol, propranolol, nebivolol
- Statini: atorvastatin, simvastatin, rosuvastatin, pravastatin
- Druga: trazodon, bupropion, buspiron
Približno 11 odstotkom nosečnic je bilo predpisano vsaj eno od teh zdravil.
Kaj imajo ta 'zdravila' skupnega? Vsa vplivajo na sintezo holesterola.
Na prvi pogled se zdi vprašanje skoraj preveč preprosto. Kaj se zgodi, ko nosečnicam predpišejo 'zdravila', ki vplivajo na sintezo holesterola? To je vprašanje, ki bi ga morali zastaviti že davno, a je bilo v veliki meri prezrto.
Holesterol je bil desetletja prikazan kot sovražnik v sodobni medicini. »Znižajte ga. Blokirajte ga. Zavirajte ga.« To sporočilo je postalo tako zakoreninjeno, da se vanj sploh več ne podvomi (z izjemo 'teoretikov zarot', seveda – namreč če se laž dovolj dolgo ponavlja, jo večina sprejme za resnico).
PREBERITE TUDI: Zgodba o holesterolu: (še ena) velika prevara farmacevtske industrije
Toda ta okvir se zruši, ko pogledamo razvoj ploda. Holesterol ni samo nujno potreben – je odločilnega pomena. Potreben je za celične membrane, mielinizacijo, nastajanje sinaps in signalne poti, ki usmerjajo razvoj možganov. Razvijajoči se možgani so eden od sistemov v biologiji, ki so najbolj odvisni od holesterola.
Dandanes že vemo, kaj se zgodi, ko je ta sistem moten. Genetske motnje, ki ovirajo sintezo holesterola, ponujajo jasen vpogled. Pri Smith-Lemli-Opitzovem sindromu, kjer je moten zadnji korak proizvodnje holesterola, so razvojne anomalije pogoste, avtizem pa je pogosto del slike. Približno tri četrtine prizadetih posameznikov izpolnjuje merila za motnjo avtističnega spektra. To ni subtilno znamenje – je močan biološki precedens.
Kar ugotavlja ta nova študija, je strašljivo. Kaj, če so $trokovnjaki ustvarjali različico iste motnje – ne prek genetike, ampak prek rutinske farmakologije?
Avtorji so preučili skupino 'zdravil', ki imajo enak učinek: vplivajo na biosintezo sterolov. To niso neznana ali redko uporabljana zdravila. Mednje spadajo SSRI, kot sta fluoksetin in sertralin; antipsihotiki, kot je aripiprazol; beta-blokatorji, kot sta metoprolol in propranolol; ter statini, kot sta atorvastatin in simvastatin. So med najpogosteje predpisanimi 'zdravili' v razvitem svetu. So del vsakdanje klinične prakse.
Pomemben je tudi obseg študije: analizirali so več kot šest milijonov nosečnosti, ki so zajemale vseh petdeset zveznih držav Amerike v obdobju skoraj desetih let. To ni ozek ali selektiven nabor podatkov in če se tu pojavi dosleden vzorec, ga verjetno ne bo mogoče odpisati kot statistični šum ali 'naključje'.
In vzorec dejansko obstaja: izpostavljenost vsaj enemu od teh zdravil med nosečnostjo je bila povezana s 47-odstotnim povečanjem diagnoz avtizma pri otrocih. Zaradi česar pa je to odkritje še težje prezreti, je tisto, kar sledi: tveganje se poveča, če se več teh zdravil uporablja skupaj. Ko se predpiše štiri ali več hkrati, se več kot podvoji.
To ni naključna variacija, temveč vzorec odziva na odmerek. Bolj, kot je pot motena, močnejši postane signal.
Hkrati pa se vzorci predpisovanja vztrajno premikajo v nasprotno smer od previdnosti. Delež nosečnic, ki prejemajo vsaj eno od teh zdravil, se je povečal s 4,6 odstotka v letu 2014 na 16,8 odstotka v letu 2023. To je globoka sprememba v načinu obravnave nosečnosti. Kar se je nekoč obravnavalo z zadržanostjo, se zdaj obravnava z vse večjim farmakološkim posegom.
Kar to študijo dela še posebej prepričljivo, je zbliževanje njenih ugotovitev. Ta 'zdravila' se razlikujejo po svojem primarnem namenu.
- Nekatera 'zdravijo' depresijo.
- Nekatera uravnavajo krvni tlak.
- Nekatera delujejo na presnovo lipidov.
Kemijsko so različna in klinično nepovezana – vendar imajo en skupen biokemični učinek: vplivajo na sintezo holesterola. Signal sledi temu skupnemu mehanizmu.
To postavlja vprašanje: ali gre za niz nepovezanih povezav, ali vidimo odtis ene same motene poti?
Standardni odgovor je izgovarjanje na druge dejavnike: materinska depresija, anksioznost, presnovne bolezni in druge osnovne bolezni so vse povezane z razvojnimi izidi. Vendar pa se te bolezni ne zbirajo vse v eni biokemični poti, medtem ko ta 'zdravila' se. Doslednost signala v različnih razredih zdravil kaže, da je v igri nekaj bolj temeljnega.
Ta članek opredeljuje biološko verjeten mehanizem, prikazuje signal v obsežni populaciji in kaže, da se signal okrepi s povečano izpostavljenostjo.
V članku je vključeno tudi manj opazno dejstvo: mnoga od teh zdravil že vsebujejo opozorila glede nosečnosti. Ta opozorila so vsa navedena, a so zakrita v gostem besedilu na navodilih in redko prevedena v jasne razprave o razvojni biologiji. Za mnoga od teh zdravil ni očitne opozorilne nalepke o jemanju med nosečnostjo, pogovor pa se običajno zreducira na preprost stavek: »Koristi prevladajo nad tveganji«.
A res? Toda ta izjava ni enaka trditvi, da tveganja ni. In kot se čedalje bolj jasno kaže, koristi teh zdravil ne prevladajo nad tveganji, in deset tisoči otrok plačujejo ceno za ta katastrofalen nasvet.
Kdo je odgovoren za ta nasvet? Kdo bo popravil krivico tem otrokom in njihovim družinam? Gotovo ne farmacevtska podjetja, ki so imela dobiček od prodaje teh zdravil med nosečnostjo. Dobički, ki za velika farmacevtska podjetja znašajo milijarde dolarjev.
Ta študija v končni fazi ponovno odpira vprašanje, ki ga nikoli ne bi smeli zapreti. Če posegate v enega najbolj temeljnih gradnikov človeškega razvoja, na podlagi česa bi lahko pričakovali, da ne bo posledic?
Medicina je ta vzorec že videla. Neštetokrat. Široko sprejeta praksa traja leta, včasih desetletja in dlje, preden se njena tveganja v celoti razumejo. Vmes pa ceno s svojim zdravjem in pogosto tudi življenjem plačajo nedolžni. Ker uradna medicina še zdaleč ni tako neškodljiva, kot radi trdijo zdravniki in velika farmacevtska podjetja.
