Kot je rekla že diakana - z vsako "dieto" se da izgubiti kilograme, če poješ manj, kot porabiš.
Smisel diete pa ni (oz. ne bi smel biti) v izgubi kilogramov, ampak predvsem v izgubi maščobe. In v tem, da je dieta življenjska - ni pretežka za vzdržat in da praktično sploh ni dieta v klasičnem smislu, temveč da si se je sposoben držati celo življenje. Da zagotavlja VSE hranilne snovi vsak dan in da na njej nisi lačen. In nenazadnje ... da je zdrava!?! Kar je marsikomu premalo važno.
Mnenja večine zdravnikov o dietah so precej laična, saj se v to strokovno nihče ne spušča. Dieta precej znane zdravnice, ki je samooklicana strokovnjakinja hujšanja, temelji na 2 obrokih čokolešnika in konzervi tune. Preračunano - na 600 kcal. Pa da ne bo pomote - nihče ne daje v nič zdavnikov in njihovih kvalitet nasplošno, ampak znanje o prehrani in hujšanju imajo pa precej klavrno (ne samo, da se je marsikaj spremenilo od takrat, ko so bili na faksu, kolikor vem, to področje sploh ni zajeto v vsej svoji kompleksnosti). Tako da menim, da je lahko pravi strokovnak za hujšanje le nekdo, ki se s tem amatersko ukvarja (kakor koli se to smešno sliši) - ker ga stvar zanima in se nenehno izobražuje in stvari preizkuša na sebi.
Če poješ manj, kot porabiš - izgubljaš kilograme. Če po koncu diete (kako neumen termin - konec diete) težo vzdržješ, to še vedno pomeni, da poješ ravno prav - da se ne rediš. Če bi jedel več, bi se višek zagotovo nalagal v maščobo. Ni je diete, pri kateri bi lahko po koncu jedel normalno naprej in se NE redil - zaradi dejstva, da si se prej recimo 3 tede držal nekega načina pehrane!?

Če bi šel preračunavat kalorije, bi videl, da se ne rediš zato, ker očitno poješ ravno prav. Tako da pričevanja, da se nekdo po dieti ni več zredil nazaj, ne povedo nič drugega kot to, da očitno oseba ni nadaljevala s prenažiranjem.
Če sklepam po sebi in svoji okolici - skorajda ni je ženske, ki najmanj enkrat v življenju ne bi odločila, da shujša (no, razen MegWhite, pa še njo je par tednov nazaj nekaj dajalo :D). Če smo realni - večina, ki spremlja razne revolucionarne diete v revijah in knjigah ter krožeče po mailih, se za to odloči, hm ... petkrat na leto? In upam si trditi, da vsaj 90% izmed teh posameznic še vedno trpi zaradi preveč kg - zakaj, ko pa so vse te diete tako učinkovite in zagotavljajo trajne rezultate? Naredite preizkus ter zberite predpoletne številke katere izmed ženskih revij z daljšo tradicijo (npr. Jana) in videle boste, da ga ni predpoletnega izvoda, ki ne bi obljubljal čudežev nove butaste diete, ki ti spremeni življenje. Zakaj neki je to potrebno, ko pa so rezultati tako dolgoročni? In če pri nečem uspemo, bomo to ustno razširili naprej - hčeram, sestram, tetam, znankam, sodelavkam ... zakaj potem že zdavnaj niso vsi suhi? In zakaj se vedno pojavljajo iste neumne diete?
Zato, ker je večina komercialnih diet zgrešenih in skreganih z osnovnimi zakonitostmi hujšanja. Zato, ker ljudje potrebujemo na pladnju prinešene rešitve, ki kratkoročno obljubljajo vse in še več. Brez napora, seveda, da se ja ne bi kdo slučajno spozabil in se malo pretegnil na fitnesu, aerobiki ali bližnjem griču. Raje kupimo še sauna belt in gate do jošk, ki skrijejo morebitni špeh, ki bi ostal ...
Ta forum je eden izmed redkih, kjer so uporabnice nadpovprečno ozaveščene o temeljih hujšanja in ki z enostavno, pestro, nepredelano prehrano dosegajo to, kar večina z zeljnato juho in sadnim ter vodnimi dnevi ne bo nikoli. Seveda ima lahko vsakdo svoje mnenje o določeni dieti in mu ne mislim vsiljevati svojih principov - tako kot pri vsaki stvari, mora tudi pri hujšanju vsakdo sam ugotoviti, kaj zares deluje. Prej ugotoviš, da je ob vsem nepotrebnem kompliciranju, stradanju, kombiniranju ... najbolj važen kaloričen vnos, veliko majhnih obrokov, dovolj beljakovin in zdravih maščob, manj OH ob napačnem času in nenazadnje tudi motivacija (ki je posledica ravno tega NEkompliciranja) ... toliko bolje.
