Umetna sladila: aspartam

V seriji člankov razkrivamo resnico o umetnih sladilih, katera so dobra in katera škodljiva ter katere uporabljati in katerih se izogibati. Serijo pričenjamo s po našem mnenju najslabšim od vseh, asparatamom oz. E 951.

Aspartam je ime za umetno sladilo, ki se pogosto uporablja za slajenje pijač in ostalih napitkov ter živil (jogurti, žvečilni, bonboni, pudingi, mueslji, vitamini itd.). Prodaja se pod različnimi zaščitenimi imeni, kot so Equal, NutraSweet, Canderel, Spoonful itd. Leta 1965 ga je po naključju odkril James M. Schlatter, kemik družbe G.D Searle & Company, ko je iskal zdravilo proti čiru na želodcu. Ko je ustvaril aspartam iz aspartanske kisline in fenilalanina, je okusil njegov sladek okus.

Sestava in lastnosti

Aspartam je sintetična spojina dveh izoliranih amino kislin, fenilalanina in aspartanske kisline, kemično povezano z metanolom (lesni alkohol). Njegovo kemično ime je N-L-aaspartyl-L-phenylalanine-l-methyl ester (APM). Ima kalorično vrednost 4 kcal/g, vendar je 180-krat slajši od sladkorja in se ga zato uporablja v zelo majhnih količinah, saj je njegov doprinos k skupni kalorični vrednosti živila zato zanemarljiv. Občutljiv je na segrevanje, ker razpade in izgubi večji del svoje sladkosti, zato se ga uporablja predvsem v hladnih živilih. Prav tako je občutljiv na izdelke, ki imajo visoko pH vrednost. Pri sobni temperaturi je najbolj obstojen pri pH 4,3, kjer je njegova razpolovna doba skoraj 300 dni.

Samo v ZDA je dodan že več kot 6000 izdelkom. Uporabniki poročajo, da okus aspartama ni povsem enak okusu sladkorja, poleg tega pa okus sladkosti ostane v ustih dalj časa. Za razliko od ostalih umetnih sladil, ki vplivajo na izločanje inzulina (saharin, ciklamat ...), aspartam nima tega učinka.

Aspartam je sestavljen iz 40 % aspartanske kisline, 50 % fenilalanina ter 10 % metanola in pri presnovi razpade na naštete kemikalije, pri nadaljnji presnovi pa tudi na formaldehid in mravljinčno kislino:

Aspartam je povzročitelj več kot 75 % negativnih reakcij, ki so bile v obdobju med letoma 1981 in 1995 prijavljene na FDA. Zabeleženih je 92 stranskih učinkov, ki so jih prijavili zdravniki in uporabniki, najpogostejši med njimi pa so: glavobol, migrena, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, nespečnost, težave z vidom in sluhom, težave z dihanjem, piskanje v ušesih, utrujenost, povečanje telesne teže, krči v mišicah, oteženo pomnjenje in razne čustvene motnje (depresija, razdražljivost, napadi panike ...)

Prav tako pa naj bi uživanje aspartama lahko spodbudilo ali poslabšalo kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonovo in Alzeimerjevo bolezen in duševno zaostalost. Aspartama ne smejo uživati nosečnice, saj lahko povzroči razne deformacije pri plodu. American Airforce piloti so dobili navodila, naj ne pijejo lahkih gaziranih pijač, ker zaradi vsebnosti aspartama vplivajo na njihovo sposobnost letenja.

PREBERITE TUDI: KONČNO: uradno priznali, da je fluor živčni strup (ja, ta, ki se nahaja v zobnih pastah)
 

Politične igre

Dovoljenje za uporabo aspartama v prehrani je ameriška FDA (Food and Drug Administration) odobrila že julija 1974, vendar je zaradi različnih utemeljenih pritožb uporabo aspartama dala na čakanje že decembra istega leta. Takratni direktor FDA Jere E. Goyan, ki je nasprotoval uporabi aspartama, je bil odpuščen s položaja isti dan, kot je Ronald Reagan postal predsednik Združenih držav Amerike (leta 1981). Na mesto direktorja FDA je bil imenovan dr. Arthur Hull Hayes, ki je uporabo aspartama odobril leto kasneje za uporabo v suhih izdelkih, leta 1983 pa je bila uporaba aspartama odobrena še v gaziranih pijačah. Leta 1996 je FDA odobrila uporabo aspartama v vseh prehrambenih izdelkih (tudi tistih, ki se segrevajo na preko 30 stopinj).

Zagovornik Reaganove politike je bil tudi Donald Rumsfeld, ki je bil predsednik in kasneje CEO družbe G.D  Searle & Company (od leta 1977 do 1985). Leta 1983 so dr. Arthurja Hulla Hayesa odpustili s položaja direktorja FDA zaradi prejemanja daril, nakar se je zaposlil v podjetju, ki je zadolženo za odnose z javnostmi za družbo G.D  Searle & Company kot »senior medical advisor«. Leta 1985 družba Monsanto kupi družbo G.D  Searle & Company, pri čemer Donald Rumsfeld prejme 12 mio USD odpravnine.  Družba se kasneje razdeli na dve hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals ter NutraSweet Company.

Leta 2004 je bil posnet tudi dokumentarni film Sweet Misery: A poisoned World (http://www.imdb.com/title/tt0454639/), ki govori o zdravstveni grožnji, ki jo povzroča aspartam, ter o tem, kako je FDA odobrila uporabo aspartama.

PREBERITE TUDI: Strokovno mnenje: umetna sladila so škodljiva
 

Spodaj pa si oglejte kratek dokumentarni posnetek (10 min), ki je bil posnet za lokalno TV Fox 5.

Zaradi vseh negativnih lastnosti je aspartam v zadnjih letih izgubil velik del tržnega deleža v korist umetnemu sladilu sukraloza (ki bo predmet enega izmed prihodnjih člankov). Mnenja znanstvenikov in različnih raziskav glede škodljivosti aspartama so deljena, upoštevajoč vsa dejstva in izsledke raziskav pa je naše priporočilo, da zelo zmanjšate ali celo ukinete uživanje izdelkov, ki ga vsebujejo.