O nosečnosti in porodu se govori kot o najlepšem obdobju v življenju ženske. Kot da sta le žarek svetlobe, sreča in izpolnitev – darilo narave, ki žensko povzdigne v materinsko božanstvo.
A za zaveso teh idealiziranih podob tiho obstaja druga resnica. Tista, o kateri ne beremo v priročnikih za nosečnice in o kateri marsikatera ženska ne spregovori niti po porodu. Resnica, da sta nosečnost in porod tudi globoko invazivna procesa, ki povzročita spremembe na vseh ravneh ženskega telesa in psihe – pogosto trajne, pogosto boleče in skoraj vedno prezrte.
Ta članek ne želi odvzeti lepote materinstvu – želi le vrniti resničnost ženskam, ki so bile ranjene, izčrpane, spremenjene – in jih nihče ni opozoril na to, kaj jih lahko čaka. Gre za pogled brez filtrov. Za to, da ženskam končno dovolimo izreči tisto, kar čutijo: da jih je telo izdalo, da niso več iste, in da se to ne bi smelo zgoditi brez resne, odkrite razprave.
PREBERITE TUDI: Porod po 40. letu lahko prepreči raka na maternici
»Čudež življenja« – na račun ženskega telesa
Romantični mit in fizična realnost
V javnem prostoru še vedno prevladuje podoba nosečnosti kot nečesa čistega, svetega, skoraj pravljičnega. Gre za "najlepše obdobje v življenju ženske", kot slišimo v oglasih, priročnikih in celo med pogovori. Porod naj bi bil čudež, otrok nagrada, mati pa srečna, izpolnjena in pomirjena s svetom. A za mnoge ženske so ti trenutki – kljub ljubezni do otroka – prežeti z občutki izgube, telesne razsutosti in tihega šoka nad tem, kar se dogaja z njihovim telesom.
Celotno telo se podredi nosečnosti
Znanost in praksa jasno kažeta, da nosečnost in porod predstavljata za žensko telo enega najzahtevnejših fizioloških procesov, ki vpliva na skoraj vsak sistem v telesu – in da se mnoge spremembe nikoli popolnoma ne povrnejo v prejšnje stanje.
Že v prvem trimesečju telo začne proizvajati ogromne količine estrogena in progesterona. Te hormonske spremembe lahko povzročijo utrujenost, slabost, nihanje razpoloženja in povečano občutljivost. A še bolj pomemben je hormon relaksin, ki sprošča vezi in sklepe, da bi se telo lahko prilagodilo nosečnosti in porodu. Ta hormon vpliva ne le na medenico, temveč na celotno telesno strukturo, kar poveča tveganje za bolečine v križu, nestabilne sklepe in celo trajne spremembe v drži.
Presenetljive in pogosto trajne telesne spremembe
Ena izmed bolj presenetljivih sprememb je sprememba velikosti stopala. Raziskava iz leta 2013 (Tracy et al., American Journal of Physical Medicine & Rehabilitation) je potrdila, da je pri več kot 60 % žensk po prvi nosečnosti prišlo do trajnega povečanja dolžine in širine stopala. Gre za kombinacijo hormonov, povečanega telesnega pritiska in izgube stopalnega loka – in ta sprememba je pogosto trajna.
Tudi trebušne mišice pogosto ne prenesejo raztezanja brez posledic. Diastaza rektusov, torej razmik med levo in desno stranjo trebušnih mišic, je normalen pojav med nosečnostjo, a se pri številnih ženskah po porodu ne zapre več nazaj. Posledica je ohlapen trebuh, slabša stabilnost trupa, bolečine v križu in večje tveganje za poškodbe. Žal poporodna rehabilitacija trebušnih mišic v številnih državah (vključno s Slovenijo) ni sistemsko urejena.
PREBERITE TUDI: 10 stvari o nosečnosti in porodu, ki vam jih niso povedali
Medenično dno, inkontinenca in intima
Medenično dno je ena najbolj prizadetih struktur v ženskem telesu po porodu. Vaginalni porod lahko poškoduje mišice, vezi in živce v medeničnem predelu, kar pogosto vodi v uhajanje urina (inkontinenco), znižanje organov (prolaps) in bolečine pri spolnosti. Po podatkih International Continence Society se z urinsko inkontinenco po porodu sooča kar 1 od 3 žensk. Pogosto ti simptomi ostanejo nediagnosticirani ali celo normalizirani – kot nekaj, kar »pač pride z materinstvom«.
A za ženske to ni normalno, ampak ponižujoče, izčrpavajoče in fizično boleče. Tudi spolnost po porodu se pogosto spremeni: zaradi poškodb, šivov, brazgotin, hormonov ali psiholoških dejavnikov.
Epiziotomija: prerez, ki boli še dolgo po porodu
Posebno poglavje zasluži epiziotomija, torej prerez presredka, ki se v porodnišnicah pogosto izvaja z namenom, da bi olajšali iztis otroka ali preprečili nenadzorovano trganje tkiva. Čeprav se v številnih državah njegova uporaba zmanjšuje, so številke še vedno visoke – v nekaterih slovenskih porodnišnicah celo pri 30 do 50 % vaginalnih porodov, kar je bistveno več kot v tujini.
Epiziotomija se običajno opravi brez predhodnega soglasja ženske, pogosto v trenutku največjih bolečin in brez jasne razlage. Posledice pa so lahko dolgotrajne: bolečine pri sedenju, težave s spolnostjo, otrdelost ali neprijeten občutek ob dotiku. Nekatere ženske o tem poročajo še več let po porodu ali celo do konca življenja. V redkih primerih lahko pride do nepravilnega celjenja ali celo kroničnih brazgotin, ki zahtevajo dodatne posege.
Hormonski padec in izčrpavanje telesa
Po porodu pride do strmega padca hormonov, zlasti estrogena in progesterona. Ta sprememba vpliva na razpoloženje, energijo, spanec, libido in presnovo. Mnogo žensk se v tem obdobju spopada z močno utrujenostjo, izpadanjem las (poporodni efluvij) in težavami s ščitnico – postpartum thyroiditis je zelo pogost, a pogosto spregledan pojav, ki lahko vodi v trajno hipotirozo.
PREBERITE TUDI: Raziskava: Število porodov vpliva na hitrost staranja
Poporodna depresija in tiha stiska
Čeprav se o njej vedno več govori, je poporodna depresija še vedno stigmatizirana. Statistično prizadene vsaj 10 do 20 % žensk, vendar številni viri menijo, da je dejanska številka precej višja, saj mnoge ženske svojih občutkov ne zaupajo niti zdravniku niti okolici – predvsem zaradi občutka krivde, da »nimajo pravice biti nesrečne«.
A depresija, tesnoba in občutek izgube same sebe so pogosti spremljevalci poporodnega obdobja, ki jih ne more odpraviti le »pozitivno razmišljanje« ali podpora partnerja. Mnoge ženske se počutijo kot tujke v svojem telesu – in to telo naj bi zdaj bilo na voljo dojenčku, partnerju, družbi. Medtem pa skrb za lastno okrevanje ostane sekundarna ali celo pozabljena.
Družbeni pritisk in pomanjkljiva poporodna oskrba
Družba še vedno pričakuje, da bo ženska kmalu po porodu "spet nazaj": vitka, energična, čustveno uravnotežena in hvaležna. V resnici pa zdravstveni sistem pogosto ponudi le en sam, kratek poporodni pregled – brez celostne obravnave trebušnih mišic, medeničnega dna ali psihološkega stanja.
Medtem ko ima novorojenček v prvem letu življenja redne sistematične preglede ter skrb matere, ožjih in širših sorodnikov, jih mati nima. Nihče je ne vpraša, kako je. Ali jo boli. Ali joka. Ali lahko sedi. Ali sploh še čuti svoje telo kot svoje.
Spoštovanje se začne z resnico
Ta članek ni napad na materinstvo. Je kritika molka. Materinstvo je lahko čudovita, izpolnjujoča izkušnja – a le, če ženska vanj vstopi oborožena z znanjem, podporo in svobodno voljo. Da lahko reče »da« brez prisile, in tudi »ne«, brez občutka, da je manjvredna. Da ne postane statistika med poškodovanimi, utišanimi, izgorelimi. Da ni kaznovana za to, ker je dala življenje.
Vsaka ženska ima pravico vedeti, kaj jo lahko čaka. In ima pravico, da se ne odloči za to pot – ne iz strahu, ampak iz spoštovanja do sebe. Dokler bomo tiho, bo tudi sistem lahko brezbrižen. In dokler bomo govorili samo o »čudežu življenja«, bomo spregledali tisto, kar se medtem dogaja z življenjem ženske.
PREBERITE TUDI: Študija: Vsaka tretja ženska ima po porodu trajne zdravstvene težave
Viri:
1. Tracy et al. (2013). Pregnancy Leads to Lasting Changes in Foot Structure. American Journal of Physical Medicine & Rehabilitation.
2. International Continence Society – Incontinence After Childbirth.
3. WHO – Maternal Postpartum Health Overview.
4. ACOG – Guidelines on Postpartum Care.
5. NIH – National Institute of Mental Health: Postpartum Depression Facts.
6. Stuebe, A. M. (2014). Enhancing Women's Health After Pregnancy. Obstetrics and Gynecology.
7. European Journal of Obstetrics (2021): Prevalence and Long-Term Consequences of Episiotomy in European Countries.
8. Slovenian National Perinatal Report – Porodnišnice in obravnava epiziotomij (zadnji dostopni podatki).
