Predstavljajte si naslednjo situacijo.
Spoznate moškega in gresta ven. Super se imata, začneta se družiti, meseci minejo, vse se razvija v smeri da postajata pravi lepi par. Potem se on odloči, da se mu zdi da je bolje da sta samo prijatelja, ker si je šele začel urejati samostojno življenje. Ti se strinjaš, ker ga spoštuješ in pač razumeš da se stvari odvijajo prehitro zanj. Oba delata polni delovni čas, življenje gre naprej, sprejmeta situacijo takšna kakršna pač je. Pač ni bil pravi čas. Sta prijatelja.
Mine nekaj tednov, potem gresta na kosilo in on te prime za roko. Ko se poslovita, te objame in te ne spusti?bliža se poljub na usta ampak tega ne stori. Mogoče potrebuje malo pobude, mogoče si je premislil, pa ne ve kako naprej, ti narediš prvi korak in ga poljubiš. Vse se stopnjuje, postaneta intimna. Naslednjič se spet dobita, se stvar ponovi. In naslednjič ?Ko se začneta spraševati, kaj počneta, je en bolj zmeden od drugega.
Ponovno mine nekaj časa, sva več kot prijatelja ali ne?
Po besedah, sva, po dejanjih, vse prej kot.
Ponovno gresta ven, poslovita se kot prijatelja, navaden objem in
, vendar:
Ker tukaj logika ne deluje, ker če bi stevardesa razmišljala logično in hotela to, kar je bolje zanjo, bi se seveda takoj rešila situacije, ki ji povzroča trpljenje. Ko smo zaljubljeni pozabimo, da lahko imamo vse pozitivne učinke ljubezenskega odnosa, brez trpljenja.
