Profesorica je razkrila, da je uživanje mesa nujno za duševno zdravje, saj veganska hrana ne vsebuje ključnih hranil, ki so potrebna za vzdrževanje nevrotransmiterjev.
Dr. Georgia Ede
Dr. Georgia Ede je prehranska in presnovna psihiatrinja s harvardske univerze, ki je napisala knjigo z naslovom "Spremeni svojo prehrano, spremeni svoj um", in to dobesedno. "Možgani potrebujejo meso," je dejala. Dr. Ede preučuje povezavo med tem, kaj jemo, ter našim duševnim in telesnim zdravjem.
Vrhunska strokovnjakinja za prehrano je razkrila, da je meso nujno za preprečevanje depresije in tesnobe, kar je udarec veganstvu. "Možgani potrebujejo meso," je neomajna.
Kljub vsesplošni podpori, ki jo je v zadnjih letih dobila veganska prehrana, trdi, da bi opustitev mesa škodovala duševnemu zdravju. "Navajeni smo poslušati, da je meso nevarno za naše celotno zdravje, vključno z zdravjem možganov, in da so rastline najboljši način za hranjenje in zaščito naših možganov. Toda resnica je, da je to pravzaprav obrnjeno na glavo oz. ravno nasprotno."
Ne gre le za beljakovine
In ne gre le za beljakovine – gre bolj za vsa druga hranila, ki jih meso vsebuje. "Vitamini in minerali, kot so B12, maščobne kisline omega-3, cink, holin, železo in jod. Veliko drugih bistvenih hranil je veliko težje ali celo nemogoče pridobiti iz rastlin," je dejala Ede.
Beljakovine so sestavljene iz kemikalij, imenovanih aminokisline, ki gradijo in obnavljajo mišice in kosti. Živalski izdelki, kot so jajca, meso, sir in grški jogurt, vsebujejo veliko beljakovin, vendar jih lahko najdemo tudi v veganskih izdelkih, kot sta leča in brokoli.
Dr. Ede je nadaljevala, da je veliko drugih bistvenih hranil veliko težje, če ne celo nemogoče pridobiti iz rastlin. Opozorila je, da je meso edino živilo, ki vsebuje vsa hranila, ki jih potrebujemo, in to v ustrezni obliki in je tudi najvarnejše živilo za raven sladkorja in inzulina v krvi. Ta hranila vključujejo vitamin B12, maščobne kisline omega-3, cink, holin, železo in jod.
Meso je na primer odličen vir vseh vitaminov B, vključno z B7, ki ga rastline vsebujejo zelo malo; in B12, ki ga rastline sploh ne vsebujejo. Vitamin B12 na primer pomaga pri nastajanju rdečih krvničk, bogatih s kisikom, in DNK. Povezan pa je tudi z uravnavanjem serotonina, ki izboljšuje razpoloženje, nizka raven serotonina pa je povezana s povečanim tveganjem za depresijo in tesnobo.
Samo meso vsebuje hemsko železo – obliko železa, ki jo vsaj trikrat lažje absorbiramo kot nehemsko železo, ki se nahaja v rastlinah. In samo živila živalskega izvora vsebujejo obliko MK-4 vitamina K2, ki se lažje absorbira (in je oblika, ki jo uporabljajo človeški možgani).
Nekateri znanstveniki celo trdijo, da smo zaradi uživanja mesa postali ljudje, kar pomeni, da smo lahko manj energije in telesne površine namenili dolgemu črevesnemu traktu, ki je potreben za predelavo prehrane z veliko vlakninami in rastlinami, tako da smo lahko več energije vložili v razvoj naših edinstveno velikih možganov.
Več študij podpira njene ugotovitve
Poleg tega je pregled študij v reviji Frontiers in Pharmacology pokazal, da so nižje ravni cinka povezane z depresijo, saj lahko cink zmanjša vnetne procese v možganih. Več študij je pokazalo, da je duševno zdravje ljudi, ki uživajo meso, boljše.
V sistematičnem pregledu 18 študij iz leta 2021 so primerjali tiste, ki jedo meso, in tiste, ki ga ne: v raziskavo je bilo vključenih 160.257 udeležencev, starih od 11 do 96 let (od tega 53 odstotkov žensk), od tega 149.559 tistih, ki jedo meso, in 8.584 tistih, ki se mesu izogibajo.
V 11 študijah je bilo ugotovljeno, da je prehrana brez mesa povezana s slabšimi rezultati na področju duševnega zdravja. V eni od teh študij je bilo ugotovljeno, da imajo vegetarijanci 35,2-odstotno možnost za razvoj hude depresije, medtem ko je bila pri uživalcih mesa ta verjetnost 19,1-odstotna.
Poleg tega so imeli vegetarijanci 31,5-odstotno možnost za razvoj anksioznih motenj, medtem ko je bila ta verjetnost pri uživalcih mesa 18,4-odstotna.
V študiji, objavljeni leta 2022, je sodelovalo 14.000 Brazilcev, starih od 35 do 74 let, in ugotovili so, da so imeli tisti, ki so se prehranjevali vegansko, dvakrat večjo verjetnost, da bodo zboleli za depresijo – čeprav so imeli podoben vnos hranil kot mesojedci.
Tudi metaanaliza, objavljena leta 2020, ki je vključevala 160.000 ljudi, ki jedo meso, in 8.500 ljudi, ki so se vzdržali mesa, je pokazala, da je pri tistih, ki so iz prehrane izločili meso, bistveno večja verjetnost, da bodo depresivni.
Brezmesna prehrana lahko privede tudi do drugih težav
Nove raziskave torej kažejo, da bi lahko imela veganska prehrana še druge trajne posledice za zdravje. Poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) iz leta 2023 na primer obravnava več kot 500 študij in ugotavlja, da so živalski viri hrane "ključni viri zelo potrebnih hranil".
Agencija je opozorila, da je ta makro- in mikrohranila težko najti "v zahtevani kakovosti in količini", če se prehranjujemo vegansko. Poleg tega so ugotovili, da so meso, jajca in mleko še posebej pomembni za otroke, mlade in starejše ter nosečnice in doječe matere.
V dokumentu iz leta 2019 je navedeno tudi, da lahko pomanjkanje vitamina B12, ki se praviloma pojavlja pri veganih, poveča tveganje za možgansko kap. Njegova odsotnost namreč zavira izločanje beljakovin iz krvnega obtoka, kar povzroča vnetne procese, ti pa povečujejo verjetnost poškodb krvnih žil, kar je ključni dejavnik tveganja za možgansko kap. Po uradnih podatkih odrasli za normalno delovanje potrebujejo približno 2,4 mg vitamina B12 na dan.
Meso je superhrana brez konkurence
"Če bi lahko v svoji prehrani dala prednost le enemu živilu, bi bilo to meso," je bila iskrena. "Meso je dobro za vas. Obstajajo strokovnjaki, ki se morda ne strinjajo z mano, in številni raziskovalci še naprej vztrajno skušajo najti dokaze, ki bi meso povezovali na primer s srčnimi boleznimi."
"Toda kot psihiatra s harvardsko izobrazbo in certifikatom, specializiranega za prehransko in presnovno psihiatrijo, me že dolgo zanima odnos med hrano in zdravjem možganov ter splošnim počutjem. V svojih raziskavah še nisem našla verodostojnega in prepričljivega zdravstvenega argumenta proti uživanju kakršne koli vrste mesa, vključno z rdečim mesom."
"Pravzaprav nobena druga skupina živil ni dovolj hranljiva, varna ali geografsko dostopna, da bi jo lahko priporočili kot zdravo osnovo optimalne človeške prehrane. Če bi si torej lahko privoščila le eno skupino živil, bi dala prednost mesu."
Kako z mesom nahraniti, zaščititi in napolniti svoje možgane z energijo?
- Izberite zdravo meso. Če je le mogoče, izbirajte meso divjih živali ali živali, ki so bile humano vzrejene, jim je bil omogočen širok dostop do zunanjih površin in so se prehranjevale z vrsti primerno prehrano.
- Ne dovolite, da je popolno sovražnik dobrega. Če nimate dostopa do kakovostnega mesa ali si ga ne morete privoščiti, se potrudite po svojih najboljših močeh.
- Ni nujno, da je to samo rdeče meso. Školjke, mastne ribe, raca in perutninska jetra so zelo hranljiva alternativa rdečemu mesu (mesu sesalcev).
- Jejte sveže. Kadar koli je mogoče, izberite nepredelano sveže (ali sveže zamrznjeno) meso.
- Ne bojte se živalskih maščob. Bolj mastni kosi mesa so bolj aromatični, hranljivi in pogosto tudi cenejši. Žal je v svinjski in perutninski maščobi konvencionalno vzrejenih živali lahko veliko linolne kisline, krhke maščobne kisline omega-6, ki je nagnjena k razgradnji v strupene stranske produkte, ki lahko povzročijo škodljiv oksidativni stres v možganih in preostalem telesu.
- Kuhajte previdno. Mesa ne prekuhavajte, saj to škoduje hranilnim snovem in okusu. Na mesu, pečenem na žaru ali pripravljenem pri visokih temperaturah, odstranite vse zažgane ali počrnele dele.
- Razmislite o svojem cilju glede beljakovin. Ciljna količina beljakovin je odvisna od starosti, idealne telesne teže, zdravstvenega stanja, stopnje aktivnosti in drugih dejavnikov, vendar večina odraslih potrebuje med 0,6 in enim gramom beljakovin na kilogram idealne telesne teže. Na primer: ženska z idealno telesno težo 56 kilogramov bi potrebovala vsaj 75 gramov beljakovin na dan, kar je približno toliko, kot je v enem kilogramu 85-odstotno puste mlete govedine.
- Ne pretiravajte. Prekomerno uživanje pustih beljakovin lahko dvigne raven inzulina (in pri nekaterih ljudeh celo nekoliko poveča raven glukoze). Dodana maščoba to prepreči.
"Obstaja veliko neodgovorjenih vprašanj o prehrani, vendar bi rekla, da je odgovor na vprašanje 'ali meso spada v človeško prehrano?' odločno pritrdilen", je zaključila.
PREBERITE TUDI:
