Samski

No no, tega pa res ne moreš vedeti vnaprej, ne glede na izkušnje.


Raje kot na ne-samskosti delaj na tem, da se boš tudi ti počutila dobro.

Joj, res se ne smeš toliko obremenjevati s tem.



Moja starša sta se ločila v mojih najstniških letih (zakon je bil pa tak, da sem bila ob ločitvi olajšana, da bo končno mir), pa se nisem nikoli obremenjevala s tem in to povezovala s svojim ljubezenskim življenjem. Nehaj tako razmišljati in pričakovati najslabše. S tem le povečuješ možnost, da boš sama rinila v tvegane zveze, samo da bi se na koncu lahko vsaj "tolažila", da si imela prav.
In vem, da zveni kot kliše, pa vseeno: z mojim fantom sva se našla, ko noben od naju ni iskal resne zveze, tako da tisto "zgodi se, ko najmanj pričakuješ" dejansko zna kdaj biti resnično.

Tudi jaz sem v tem "klubu" večno samskih. Sploh ne poznam tega filinga, ko ti nekdo vrača ljubezen. Eh..

Naj zveni še tako zguljeno (ali pa neverjetno), ampak: če tako verjameš, tako tudi bo, ker dejansko potem privlačiš take ljudi.

In podpis pod MGT, da pride, ko najmanj pričakuješ. Sama sem bila prepričana, da bom ostala sama, ker sem zelo zahtevna in vem, kaj hočem od moškega in od tega ne odstopam. No, pa je prišel kot strela za jasnega.

Morda pa ne bi bila odveč tudi kakšna terapija, da take stvari razčistiš, prideš zadevam do dna in se jih losaš enkrat za vselej.

Ravno to sem hotela rect... estelle, najprej zacni delat na sebi, poglobi se vase, analiziraj tvoja pricakovanja in tvoje pretekle izkusnje. Recikliraj kar je slabega, pejdi cez to, ne pa zapakirat nekam in pol ne tikat. Moras ta slab paket odvit in se soocit s tistim kr tici noter, pa tud ce te zlomi ker boli. Sam tko bos preglodala slabe stvari in jih popravla.

Je pa res, ce pricakujes sam slabo pol naredis nek vzorc in privlacis same take cudaske ljudi in si vedno znova razocaran. Ampak kot sem rekla, najprej predelaj pri sebi, osebno zrasti, spucaj sama s sabo, sele potem zacni delat na tem, da dobis partnerja ki bo uredu.

Aja pa se neki... ne smes zdej postopat na mestu in jamrat, kako je zivljenje kruto do tebe, ker sam ti ne dobis partnerja k je vredu. Treba je zacet z akcijo da se izkopljes ven iz tega, ker cemenje v eni luknji in smiljenje sami sebi ti ne bo preneslo rezultatov. Pa tud tip ne bo se prkazu iz "nebes", ti ponudu roke in te zvleku vn. Se bos morala kr lepo sama.

Spomnim se kolegice iz srednje šole, ki je imela vedno precej oblin. Eno lepo pa je shujšala prav na zvezdniško postavo. In veš kaj je rekla? - Mislila sem, kako bo vse dugače... Morda se kak fant zdaj obrne za mano na hodniku in zažvižga, sicer imam pa še vedno čisto vse probleme kot prej!!

Dejansko pričakujemo, da ko bomo prišli v vezo, ko bomo shujšali, ko bomo to in ono, bodo vsi problemi izginili..

S fantom sva skupaj tri leta, lepo nama je, je pa tudi težko, saj sva od tega dve leti v vezi na daljavo. Ko sva začela, sem bila že ful časa samska, pa sem ravno začela uživat - prav nič mi ne bi manjkalo, če se ne bi spoznala. Dejansko sva oba pozno začela z vezami, konec faksa, pa se mi ne zdi to nič narobe.

Ko si sam imaš veliko svobode in učiš se prevzemati odgovornost za svoje življenje. Vse moje kolegice in večno samski fantje, ki jih "nobena ne more ulovit" so se znašli v vezi okoli 30ih ali kako leto prej. Enostavno sem spoznala, da nisem tipična vaščanka, čeprav sem z vasi, in ne bom pri 20ih poročena in sem si poiskala drugače misleče prijatelje. Morda moraš samo malo zamenjat oz. razširit družbo, jaz šele začenjam s kariero pa mi je grozno preživet preveč časa samo z novopečenimi mamicami (mamice sori). Novi starši vidijo samo še otroka (ne obsojam, tako nas je naredila narava) in se jim zdi čudno, da vsi nočemo kar takoj otrok. Vklopi se v srečno samsko družbo in odklopi.

Skrbiš ali ne, življenje se na koncu zgodi tako ali tako

Hm ... kaj pa kaj takega? Meni se zdi fantastična ideja.