Samski

Ena1, moja zgodba je medtem že dobila nadaljevanja... Torej, mislim, da je res to, da hoče samo seks. Sedaj me je toliko ovil v svojo "omamo", da grem težko stran. Vse je kot bi moglo biti, samo njegova aroganca je včasih neznosna. Vem, da v tej zvezi trpim. Vendar pa me je nekako navezal nase, ženske smo res takšna bitja, da se hitro navežemo na nekoga. Na vse načine se ga hočem ubraniti, vendar pa mi misli nenehno uhajajo k njemu...

Bolj si govorim, da znam delati z glavo in da se ne bom pustila omrežiti, bolj padam v to globoko luknjo...

Ženske smo res popolnoma drugačna bitja kot moški. Vsaj jaz jih vedno manj razumem.

Sicer nisem samska, ampak kot zgleda bom kmalu, ker se mi enostavno ne da več prenašat takšne nezrelosti in nezanesljivosti. Vztrajam pač ker se v tem trenutku bojim ostati sama, saj nisem bila sama od 16 leta. Vem da je to zelo žalostno vendar v tem trenutku se mi zdi da ne morem drugače, najprej moram zbrat moč da lahko odidem.

Ko opazujem svoje znance - pare, vidim da bolj se ženska dela nedosegljivo, trdo, fantu ne pokaže svojih čustev, bolj bo se fant trudil zanjo.

@Abbi jaz bi mu na tvojem mestu povedala, da želim več. Potrebno se je boriti in nekaj narediti za svoje želje, ker samo tako se ti bodo uresničile. Če on ne čuti enako ti bo to povedal. Tako boš vsaj vedela pri čem si.

Been there, seen that. Kar ti lahko svetujem je, da si vzami čas in odidi ko boš prepričana, ampak ne preveč časa jaz sem rabila kake pol leta za tak korak in potem se je še vse zelo vleklo, ne obžalujem sicer ničesar, ampak dejstvo je, da če o tem razmišljaš da je drastična sprememba potrebna. Točno vem kako se počutiš glede "ostati sama" pri tem ne gre za to, da ne bi znala biti sama ampak da gre za veliko spremembo katere te je logično strah. No, naj te ne bo, saj se nima kaj zgoditi, v resnici. Sprememba bo, a sploh ne slaba In nisem edina, ki tako pravi

samska. :)  glih včeraj sem iskala to temo, da bi se vpisala. :)  no, samska že nekaj časa. 

Jaz tudi samska tudi že kar nekaj časa in se nekak niti ne obremenjujem s tem.. vem da bo enkrat prišel pravi tudi zame, čeprav je nekak vse težje spoznati tistega "pravega" ...

P.S. je sicer moj prvi postek, tako da vse forumašice prav lepo pozdravljam!!

Hello, dobrodošla

Hvalaaa

Ah, samska že tako dolgo, da sem že pozabila kako je to, če imaš nekoga zraven sebe.

Jst sem samska že od vedno, nisem imela še resnega tipa in se niti še ne čutim čisto pripravljena za to. In sploh se ne počutim slabo v tem "stanju". Nasprotno, toliko sem se navadila samskega življenja, svobode in vse kar paše zravn, da si niti ne prestavljam, kako bo, ko se bom res zaljubila (in bo zaljubljenost trajala več časa kot 1 mesec) in bom hotela bit z nekom v zvezi Aja, stara sem pa 20 let in žuram ga konstantno od 15 leta. Tako, da glede na to, da mi večina reče, da se bom naveličala žuranja in kako to, da se ga še nisem - pri meni ne kaže nič v tej smeri

jaz sem bila ista. Samo žur, žur in žur. Tipi so bili pa itak na žuru. No prvič sem začela resno vezo pri 21 letih, trajala 1 leto in pol ( sva itak skupi žurala), nato pa bila spet dobri 2 leti sama. Ampak sem se pa umirila ( čeprav se mi je zdelo nemogoče, ker sem žurala od 14 leta) in začela svojo vezo pri 24 letih, ki pa traja še danes. Se samo še smejim in si rečem kaj je to že žur? sicer je res da sem stara šele 29 let  ( zdaj bom 30) ampak na žur niti ne pomislim več. Sem se pre - nažurala in okoli hodila, tako da zdaj sem pa čist v kontra udarila

Mnja jaz sem žurala od 13 do 27 leta (torej 14 let), najmanj 1x tedensko, letos pa sem se začela umirjati, počasi se mi luštajo drugačne stvari, drugačen žur, pa sem tudi mislila (sploh po hhooodih party-ih) da me ne bo nikoli minilo. Ene sicer res ne, ampak večino mine.

Kar se tiče zvez pa mislim da tudi v teh 14 letih nisem bila nikoli čisto sama v pravem pomenu besede

inny in Tikka hvala za tolažbo, če lahko temu tako rečem okoli sebe imam namreč osebe mojih let, ki so v resni zvezi ali pa so se že naveličali žuranja ali pa imajo za sabo zvezo in se zdaj "morajo" zdivjati, ker se prej niso.
Ker kljub temu, da se ne čutim pripravljeno (ali pa me je le strah tega), si nekoč želim imeti nekoga ob sebi in deliti z njim življenje

Še ena taka. Pa jz sploh ne vidim problema v tem da sem samska. Večje probleme imajo očitno drugi z mano. Sploh kakšni sorodniki ipd, ker so npr. vse sestrične mojih let ali še mlajše in v zvezi. In potem sem jaz čudak za njih, ker si ne znam najdit tipa itd. Ja kaj pa če ga sploh ne iščem in mi ni prioriteta v življenju da si najdem tipa, ampak kaj drugega?

Edini "problem" imam za žuranje. Vse prijateljice in kolegice so zasedene, jaz pa samska. In seveda, se zmenimo sem in tja da gremo same žurat ali pa pač da grem z njimi in njihovimi tipi. Ampak meni je to malo premalo žuranja. Pa npr. poleti tudi zna bit problem: vsi nekje na morju (po možnosti večina istočasno), jaz pa doma sama brez kakšne možnosti za žur, ker ni kolegov.