Zame je totalni šok, da ljudje v partnerskih odnosih vohunite za svojimi moškimi/ženskami. Prvo kot prvo, mail bi zaprla brez da ga pogledaš in nato še celo nadalje vohuniš za njim, ker njegova zasebna sporočila niso tvoja stvar in se te ne nikoli in nikdar ne tičejo.
Kot drugo praviš, da si že nekaj časa imela občutek, da stvari ne štimajo. Zakaj se nista usedla in pogovorila, zakaj mu nisi povedala kako razmišljaš? Najlažje je lastno nezadovoljstvo tiščati globoko v sebe in potem, ko končno poči (in vedno enkrat poči), za svojo nesrečo kriviti nekoga drugega. Pogovarjati se tudi očitno nisi zmožna ali pa se preprosto nočeš, kar pa bi se pač morala - vsaka zgodba ima dve plati in da mu greš spakirat kufre ter mu ne daš možnosti, da pojasni svoja dejanja in se zagovarja, je zelo nefer.
Kot tretje bi pa rekla tole. Če se to res dogaja že od začetka zveze, je po eni strani zelo nepošteno, da ti to prikriva. Po drugi strani pa ni. Odkrivanje lastne seksualne identitete je za heteroseksualce zelo enostavno: ugotoviš, da ti je všeč nasprotni spol in se o tem sploh ne sprašuješ, ker živiš v okolju kjer je heteroseksualnost edina pravilna spolna usmerjenost. Si rečeš, da si pač normalen in se s seksualno identiteto ne ukvarjaš več. Če pa med odkrivanjem le-te ugotoviš da te privlačita oba spola (ali isti), si se primoran soočiti z zelo težkimi stvarmi. V prvi vrsti sam s seboj in sprejeti, da nisi normalen (zanalašč uporabljam to besedo), da te bodo zaradi nečesa na kar nimaš popolnoma nobenega vpliva v družbi zavračali, da boš morda izgubil svoje prijatelje, delovno mesto, da se ti bodo mogoče odrekli starši/sestra ... Je izjemno težko in marsikdo potrebuje več let, da se sprijazni z lastnim jazom, kaj šele da bi se razkril drugim.
Da se razumemo - prikrivanja kot takega a priori ne podpiram. A iz lastne izkušnje vem kako je, če se soočaš z zgoraj omenjenim. Če si piše z drugimi tudi ne pomeni, da te nima rad ali da te ima kaj manj rad. Mogoče se sliši popolnoma zmešano, ampak v kolikor išče pri moških samo spolno potešitev, ki mu je ti kot ženska ne moreš dati, to ne pomeni da te ne spoštuje kot človeka, da do tebe ne goji globljih čustev. Gre za res težke občutke in mislim, da tudi njemu ni ravno lahko živeti s samim sabo.
Vsekakor je prva težava to, da imata probleme s komunikacijo in to oba, ker tudi ti nisi najbolj nedolžna v vsem skupaj. Druga težava je njegovo prikrivanje, a če se imaš sploh še kakšen namen pogovoriti z njim in mogoče rešiti zvezo vedi, da mu bo pogovor o tem šestkrat težji, kot bo tebi. In z norenjem ter pop*zdevanjem ne boš nikamor prišla, ker je razkrivanje seksualne identitete izjemno občutljiva tematika, ki potrebuje umirjen ton in zelo veliko razumevanja. To sta tudi edini težavi; njegova biseksualnost kot taka ni popolnoma noben problem. Če si homofobna, je pa to samo tvoja in niti najmanj ne njegova težava.