Idealni partnerji, idealni odnosi ne obstajajo, obstajajo pa sorodne duše. Jaz sem svojo kar dolgo iskala ... Osebnostno nisem enostavna. Individualistka, sanjava, vizionarska, 1001 stvar me zanima, še najbolj pa umetnost, narava, zdravje, ezoterične in skrivnostne zadeve

Ne bi mogla biti partnerka ali najboljša prijateljica z nekom, ki je hud realist, materialist, konformist, površinski, preveč vpet v konvencije neke družbe, religije, podvržen masovni miselnosti (beri: "opran"). Najbolj mi gre na živce konformistični stavek: "Tako pač je." Ni res, spremembe so edina stalnica in če kdo hoče ali ne, se spremembe konstantno dogajajo. Ali se ne bi imela kaj pogovarjat s takim človekom ali pa bi se kar kregala ... ker sem tak tip človeka, da zagovarja svoja prepričanja, pa tudi drugim odpira oči, včasih bolj, včasih manj uspešno. Sem tudi čustvena in čutna, izkazovanje čustev, dotiki, poljubi, spolnost ... vse to mi pomeni ogrooomno in mi je bilo težko v vezi, kjer tega ni bilo ali je bilo tega premalo.
Iskanje pravega partnerja se včasih zdi nemogoča misija. Toliko stvari je pomembnih:
- zunanja privlačnost
- sorodnost prepričanj, interesov
- globlji aspekti, malce težje "ulovljivi": "kemija", sorodnost duš ipd.
Summertime, če si čutila, da v vezi s fantom nekaj manjka, potem je to prav. Četudi nek partner izgleda dobro, je situiran, nas privlači, skupaj treniramo kak šport itd. ... to še ni vse, kar lahko dobimo od zveze. Rabimo predvsem nekoga, ki nas razume, ki nam je enak na duhovni ravni. Ko najdemo nekoga takega, se ne sprašujemo, ali je to to. Vemo, da je. Intuicija ne laže, samo včasih se preveč trudimo jo zatreti, kar se čez čas pokaže kot napaka. Ko se bo pojavil pravi fant, boš to čutila z vsakim dnem bolj, če boš seveda poslušala intuicijo (srce) in ji dala prednost pred razumom, konvencijami, "vlogi ženske". Morda boš dolgo iskala pravega partnerja, ampak boš potem toliko bolj srečna, morda pa je že kje za vogalom
