recepta (kot ste že ugotovile NI).
je pa dejstvo, da se je hote ali nehote treba vrniti v mladost in tudi v odnos naših staršev, ki se kasneje zrcali v nas. sama sem jima zelo hvaležna za njuno ljubezen in odnos, brez ljubosumnosti, z veliko mero boja, vztrajanja, premagovanja ovir. ljubezen z mero prijateljstva, z željo biti skupaj, biti sorodna duša ali/in duša dvojčica. ženske iščemo svojega očeta in kar smo gledale doma je za nas lahko normalno ali patološko.
sama sem skozi življenje počasi nehala verjeti v svojo dušo dvojčico, iskala z razumom, nehala biti zahtevna...potem pa sem na dol. točki zapustila vse in začela znova. zapustila tiste drobtinice, ker sem želela sladico. zakaj? ker si sama zaslužim najbolje in to naj pride v moje življenje. povabila sem naj pride. in postavila temelje. to povedala za začetku, brez pretvarjanja, ker spoštovanje NI enako prilagajanje in dopuščanje NI enkao podrejanju. našla dušo 2, našla svojo drugo polovico, potem, ko sem mislila, da so vsi angeli že pozabili name. in dobila veliko več. veliko več, kot sem lahko sanjala. in kakšni so temelji? staromodni, ne za ta čas, nemoderni a TRDNI. zgrajeni na skali. stopam in sem v odnosu z obema nogama, kjer dopuščam v življenju preizkušnje, trpljenje, nevšečnosti a pri ljubezni ne popuščam. ali je ali pa je preprosto ni in je ni mogoče umetno zaploditi, oploditi, ustvariti. je tukaj. in ta moja duša mi mora pustiti dihati, bivati, mi dopustiti svobodo , ki si jo velikokrat napačno interpretiramo. vse to in sem njegova.
med tem časom in vmes pa sem JAZ. in ne več nekdo drug. moj otrok je buden in ga ne zapostavljam. in tako je raj na zemlji tudi mogoč!
in steza? strma in težka.
a vsak trenutek iz katerega se cedi ljubezen- blažen!
Nazadnje urejeno 28. jun 2013 11:52; skupaj popravljeno 1 krat