Ampak res, a nas je vse že začeo razganjat? Končno, po tej dolgi zimi, se nam bo verjetno od sonca kar zmešalo

No,
da še jaz povem nekaj na to temo, ker sva midva s fantom že kar nekaj
let skupaj...In kaj sem se naučila; da s trmo in egoizmom ne prideš
daleč in da ne moreš vedno dobit tistega kar si želiš. To je bila zame
kar šok terapija. Ker itak, zaljubljenost po letu ali dveh mine, kaj pa
potem...V jok pa na drevo, ali pa pogledat v resnici v oči in ugotovit,
ali so partnerjeve napake v določeni meri zate sprejemljive, ali se je
v določenih stvareh pripravljen spremenit in ali si sam pripravljen
odpravljat svoje napake in pomanjkljivost. In na tej točki boste točno
vedle ali imate nekoga resnično rade (in on vas). Ker drage moje,
všasih je to kar naporno delo in v nobeni zvezi ne rastejo rožice iz
dneva v dan. So vzponi in padci in hvala bogu, da je tako.
Drugače pa naj bi šla vsaka zveza skozi določene faze: zaljubljenost,
odkrivanje partnerjevih in lastnih napak, boj za prevlado (jaz sem s
tem imela največje probleme, ker sem postala čisto histerična že ob
misli, da bi imel on več besede kot jaz, v tem obdobju največ zvez
razpade), no potem se pa stvari počasi začnejo čistit in lahko se začne
ljubezen. V ozadju vsega tega pa je, da v vsako zvezo prinesemo
določeno "prtljago" (velikokrat še iz otroštva, ali pa iz prejšnjih
zvez) in če je znotraj odnosa nismo sposobni odvreči, jo tovorimo iz
ene zveze v drugo in se sprašujemo, kaj za vraga je narobe s temi
ljudmi, ker bog ne daj, da bi bilo z nami kaj narobe.
Imejte se radi in v ljudeh ne iščite napak, ampak tiste dobre lastnosti

Nazadnje urejeno 28. jun 2013 11:52; skupaj popravljeno 1 krat