Objavljeno: 12. maj 2005 22:03
Jasli ali domače okolje
Večina staršev se v svojem poklicu ne srečuje z raznimi psihološkimi šolami, pedagoškimi načeli in razvojnimi teorijami, vsi pa po določenih vzgojnih načelih vzgajajo svoje otroke. So zaradi neobremenjenosti s številnimi teorijami in spoznanji kaj bolj ali manj uspešni? Pri uspešnem vzgajanju otroka sta na prvem mestu ljubezen in brezpogojno sprejemanje svojih otrok, ne pa materialne zmožnosti ter izobraženost staršev.
Sposobnosti malčka
Če bi vprašali vzgojiteljico v jaslih, pediatra v zdravstvenem domu, ali pa psihologa, naj opiše razvoj sposobnosti malčka, bi najbrž dobili zelo izčrpne strokovne odgovore o izjemno hitrem razvoju senzornega in motoričnega aparata, začetkih razvoja mišljenja, govora, čustvovanja ter oblikovanja samopodobe in samospoštovanja - gre za t.i. kompleksen razvoj nove, edinstvene osebnosti, ki bo za svoj nemoten, usklajen celosten razvoj, nujno potrebovala usklajenost posameznih razvojnih področij.
Prva leta
Nekatere značilnosti v prvih letih otrokovega življenja, na katere naj bi bili starši pri svojem malčku še posebej pozorni, da bi kritično in odgovorno razmišljali o vzgoji svojih otrok so:
1/ človekov značaj ni določen z rojstvom, ampak se v veliki meri izoblikuje do določene dobe človekovega življenja - velik vpliv na otrokov značaj imajo ravno zgodnje izkušnje,
2/ do tretjega leta življenja se zaključi razvoj 70 - 80% možganskih celic; kvaliteta razvoja le-teh je odvisna od pogostosti in načina stimulacije (oblikuje se "možganski" hardver, od katerega je odvisen celotni nadaljnji razvoj mišljenja, čustvovanja, volje, ustvarjalnosti,?),
3/ otrok ne loči, kaj je to "težko" in kaj "lahko", zanj so stvari pač nove ter je do njih odprt in jih z zanimanjem sprejema (iz tega stališča je prepričanje, da so za otroka primerne samo otroške pesmi in zgodbe, neopravičen predsodek - tudi otrok lahko namreč uživa v Bachovi suiti, ali namesto slikanice občuduje Michelangelovo mojstrovino),
4/ otrokovi možgani lahko sprejemajo skoraj neomejeno količino informacij, zato naj starši ne skrbijo ali dajejo preveč, temveč ali dajejo dovoj,
5/ otrok si zapomni tisto, kar ga zanima, zato je pomembno, da starši vzbudijo otrokovo radovednost, saj se otrok zanimivih stvari zelo hitro uči ne glede na količino napora in koncentracije,
Če bi vprašali vzgojiteljico v jaslih, pediatra v zdravstvenem domu, ali pa psihologa, naj opiše razvoj sposobnosti malčka, bi najbrž dobili zelo izčrpne strokovne odgovore o izjemno hitrem razvoju senzornega in motoričnega aparata, začetkih razvoja mišljenja, govora, čustvovanja ter oblikovanja samopodobe in samospoštovanja - gre za t.i. kompleksen razvoj nove, edinstvene osebnosti, ki bo za svoj nemoten, usklajen celosten razvoj, nujno potrebovala usklajenost posameznih razvojnih področij.
Prva leta
Nekatere značilnosti v prvih letih otrokovega življenja, na katere naj bi bili starši pri svojem malčku še posebej pozorni, da bi kritično in odgovorno razmišljali o vzgoji svojih otrok so:
1/ človekov značaj ni določen z rojstvom, ampak se v veliki meri izoblikuje do določene dobe človekovega življenja - velik vpliv na otrokov značaj imajo ravno zgodnje izkušnje,
2/ do tretjega leta življenja se zaključi razvoj 70 - 80% možganskih celic; kvaliteta razvoja le-teh je odvisna od pogostosti in načina stimulacije (oblikuje se "možganski" hardver, od katerega je odvisen celotni nadaljnji razvoj mišljenja, čustvovanja, volje, ustvarjalnosti,?),
3/ otrok ne loči, kaj je to "težko" in kaj "lahko", zanj so stvari pač nove ter je do njih odprt in jih z zanimanjem sprejema (iz tega stališča je prepričanje, da so za otroka primerne samo otroške pesmi in zgodbe, neopravičen predsodek - tudi otrok lahko namreč uživa v Bachovi suiti, ali namesto slikanice občuduje Michelangelovo mojstrovino),
4/ otrokovi možgani lahko sprejemajo skoraj neomejeno količino informacij, zato naj starši ne skrbijo ali dajejo preveč, temveč ali dajejo dovoj,
5/ otrok si zapomni tisto, kar ga zanima, zato je pomembno, da starši vzbudijo otrokovo radovednost, saj se otrok zanimivih stvari zelo hitro uči ne glede na količino napora in koncentracije,
6/ mnoge sposobnosti otroka težko naučimo, če ga ne začnemo učiti dovolj zgodaj (tujega jezika se otrok lažje nauči, če se ga uči sproti z maternim jezikom, ko vzorci maternega jezika še niso izoblikovani; enako je z učenjem rolkanja, drsanja, plavanja, ki je uspešnejše, če ga učimo skupaj z učenjem hoje).
Vsaka zgodba ima svoj nauk - morda bi lahko trdili, da je nauk te:"Kuj železo, dokler je vroče!"
Argumenti PROTI kolektivnemu varstvu
že tisočletja nazaj je bila mati tista, ki je skrbela za vzrejo, varstvo in tudi za vzgojo otroka in z uvedbo jasli se skuša spremeniti to tisočletja staro biološko in razvojno dejstvo, ki poleg za človeka velja tudi za vse višje razvite živalske vrste. Družbeno politične spremembe (vse večja emancipacija in s tem pogojena zaposlenost žensk) naj bi bile tiste, ki so spremenile ta tradicionalno obarvan odnos mati - otrok.
V prid individualnemu varstvu strokovnjaki navajajo različne razloge, večina pa poudarja predvsem dva; zdravstveno stanje otroka ter čustveno prilagajanje otroka na spremembe okolja. Nekateri pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija, zato so otroci v tem obdobju velikokrat bolni - v vrtcu je tako možnost okužb z raznimi virusi in bakterijami še večja. V tem obdobju pa otroka zelo prizadenejo tudi spremembe okolja.
Vstop v vrtec
Vstop v vrtec za otroka predstavlja posebno življenjsko doživetje, znajde se v popolnoma novih odnosih in situacijah; dejstva, da ni nikoli sam, ni enostavno sprejeti. Čustveno prilagajanje na novo okolje je lahko zelo stresno zaradi ločitve od matere; otrok burno reagira, lahko ima motnje teka, spanja, celotnega čustvenega življenja; posledica tega je padec otrokove telesne odpornosti, pa tudi upočasnjen celoten duševni in telesni razvoj.
Individualne potrebe malčka
Vsaka zgodba ima svoj nauk - morda bi lahko trdili, da je nauk te:"Kuj železo, dokler je vroče!"
Argumenti PROTI kolektivnemu varstvu
že tisočletja nazaj je bila mati tista, ki je skrbela za vzrejo, varstvo in tudi za vzgojo otroka in z uvedbo jasli se skuša spremeniti to tisočletja staro biološko in razvojno dejstvo, ki poleg za človeka velja tudi za vse višje razvite živalske vrste. Družbeno politične spremembe (vse večja emancipacija in s tem pogojena zaposlenost žensk) naj bi bile tiste, ki so spremenile ta tradicionalno obarvan odnos mati - otrok.
V prid individualnemu varstvu strokovnjaki navajajo različne razloge, večina pa poudarja predvsem dva; zdravstveno stanje otroka ter čustveno prilagajanje otroka na spremembe okolja. Nekateri pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija, zato so otroci v tem obdobju velikokrat bolni - v vrtcu je tako možnost okužb z raznimi virusi in bakterijami še večja. V tem obdobju pa otroka zelo prizadenejo tudi spremembe okolja.
Vstop v vrtec
Vstop v vrtec za otroka predstavlja posebno življenjsko doživetje, znajde se v popolnoma novih odnosih in situacijah; dejstva, da ni nikoli sam, ni enostavno sprejeti. Čustveno prilagajanje na novo okolje je lahko zelo stresno zaradi ločitve od matere; otrok burno reagira, lahko ima motnje teka, spanja, celotnega čustvenega življenja; posledica tega je padec otrokove telesne odpornosti, pa tudi upočasnjen celoten duševni in telesni razvoj.
Individualne potrebe malčka
Poleg pomislekov o tem, ali bodo vzgojiteljice imele posluh za individualne potrebe malčkov, da ne bo zamujen kritični čas za razvoj njihovih posameznih lastnosti, je ta razvoj v veliki meri odvisen tudi od malčka samega. Nekateri se čustveno težje, drugi lažje prilagajajo (odvisno od temperamentne odzivnosti otroka), tudi telesna odpornost se od otroka do otroka razlikuje, zato je pri tehtanju razlogov, ali naj gre malček v jasli ali ne, potrebno upoštevati tudi te kriterije.
Argumenti ZA kolektivno varstvo
Človek je družbeno bitje, vse njegovo delo - od prehranjevanja, kot osnove za preživetje do kompleksnih oblik učenja - je skupinskega izvora. Otrok je od rojstva naprej odvisen od svoje skupine in se že zelo zgodaj uči, kako v njej preživeti. Ta proces prilagajanja na socialno okolje imenujemo socializacija, ki je tudi glavni razlog, zakaj je varstvo malčkov v jaslih dobro. Interakcije med otroki (le-te so gotovo pogostejše pri otroku, ki obiskuje vrtec) vzpodbudijo razvoj socializacije, otroci so zaradi stalnih medosebnih kontaktov manj plahi, imajo manj problemov pri stikih s tujci in ločitvami od matere. Otroci, ki so že zgodaj hodili v vrtec, imajo kasneje manj težav pri vključevanju v šolo ter lažje sprejemajo določene šolske zahteve in omejitve.
KDAJ naj gre malček v vrtec?
Če torej nimamo babice, tete ali pa kar mamice, ki je pripravljena ostati doma in skrbeti za svojega otroka, so jasli t.i. "nujno zlo", za kar pa smo, pravijo strokovnjaki, krivi tudi sami. Če upoštevamo priporočeno starost za vstop otroka v vrtec ter postopno prilagajanje otroka na spremembe okolja, je tveganje, da bo to novo okolje za otroka negativna izkušnja, veliko manjše.
Argumenti ZA kolektivno varstvo
Človek je družbeno bitje, vse njegovo delo - od prehranjevanja, kot osnove za preživetje do kompleksnih oblik učenja - je skupinskega izvora. Otrok je od rojstva naprej odvisen od svoje skupine in se že zelo zgodaj uči, kako v njej preživeti. Ta proces prilagajanja na socialno okolje imenujemo socializacija, ki je tudi glavni razlog, zakaj je varstvo malčkov v jaslih dobro. Interakcije med otroki (le-te so gotovo pogostejše pri otroku, ki obiskuje vrtec) vzpodbudijo razvoj socializacije, otroci so zaradi stalnih medosebnih kontaktov manj plahi, imajo manj problemov pri stikih s tujci in ločitvami od matere. Otroci, ki so že zgodaj hodili v vrtec, imajo kasneje manj težav pri vključevanju v šolo ter lažje sprejemajo določene šolske zahteve in omejitve.
KDAJ naj gre malček v vrtec?
Če torej nimamo babice, tete ali pa kar mamice, ki je pripravljena ostati doma in skrbeti za svojega otroka, so jasli t.i. "nujno zlo", za kar pa smo, pravijo strokovnjaki, krivi tudi sami. Če upoštevamo priporočeno starost za vstop otroka v vrtec ter postopno prilagajanje otroka na spremembe okolja, je tveganje, da bo to novo okolje za otroka negativna izkušnja, veliko manjše.
Najbolj priporočljiva starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec ter si že sam želi tovarištva in igralne aktivnosti z drugimi otroci, je tri leta. Številni otroci morajo v vrtec še predenj dopolnijo drugo leto - žal je to politični in ne strokovni problem, saj pri nas nimamo triletnega porodniškega dopusta, temveč smo si ga uspeli priboriti iz osem na dvanajst mesecev. Pediatri ugotavljajo, da otrok najtežje prenese spremembe v starosti od 17 do 18 meseca, zato naj bi bila spodnja meja vstopa otroka v jasli 18 mesecev. Če je otrok mlajši, lahko prilagoditvene težave trajajo več mesecev, ali celo nikoli popolnoma ne izginejo.
KAKO navaditi malčka na njegov "drugi dom"?
Ker se pri majhnem otroku prilagoditveni utrip šele razvija, predstavlja otroku ta prilagoditev tako telesno, kot tudi duševno in socialno utrujenost. Najlažje se bo otrok prilagodil na novo okolje, če ga bomo nanj postopno navajali, zaželjeno pa je tudi tesno sodelovanje staršev in vzgojiteljev. Priporočeno je, da si starši v tem času priskrbijo dvotedenski dopust. Prvi dan starši otroka seznanijo s skupino in vzgojiteljico in se potem doma z otrokom o tem dogodku pogovorijo. Tako otrok pridobi zaupanje do vzgojiteljice in skupine. Naslednje dni naj hodijo starši z otrokom v vrtec in postopoma podaljšujejo čas bivanja v vrtcu, dokler otrok ne sprejme skupine. Bolj kot bodo starši strpni, potrpežljivi in zmožni pristnega pogovora s svojim otrokom, večji bo njihov uspeh.
Kako izboljšati strategije dela v jaslih
KAKO navaditi malčka na njegov "drugi dom"?
Ker se pri majhnem otroku prilagoditveni utrip šele razvija, predstavlja otroku ta prilagoditev tako telesno, kot tudi duševno in socialno utrujenost. Najlažje se bo otrok prilagodil na novo okolje, če ga bomo nanj postopno navajali, zaželjeno pa je tudi tesno sodelovanje staršev in vzgojiteljev. Priporočeno je, da si starši v tem času priskrbijo dvotedenski dopust. Prvi dan starši otroka seznanijo s skupino in vzgojiteljico in se potem doma z otrokom o tem dogodku pogovorijo. Tako otrok pridobi zaupanje do vzgojiteljice in skupine. Naslednje dni naj hodijo starši z otrokom v vrtec in postopoma podaljšujejo čas bivanja v vrtcu, dokler otrok ne sprejme skupine. Bolj kot bodo starši strpni, potrpežljivi in zmožni pristnega pogovora s svojim otrokom, večji bo njihov uspeh.
Kako izboljšati strategije dela v jaslih
Razvojni psihologi predlagajo vzpodbujevalne postopke vzgajanja, kar pomeni aktivno sodelovanje otroka pri vzgoji. Ni dobro, da se vzgojitelji poslužujejo preveč direktivne vzgoje, kar pomeni, da se ne ozirajo preveč na otrokove potrebe, da je pomembno, da pokažejo da so močni in vsevedni odrasli. Pomembno je motivirati otroka, da sodeluje v pogovoru, pri predlogih za igro, nujna je skladnost verbalne in neverbalne komunikacije vzgojitelja, otroka je potrebno znati poslušati, kajti le tako si lahko pridobimo njegovo zaupanje in naklonjenost.
Pri vzgoji majhnih otrok, ne glede na to, ali jih vzgajajo samo starši ali vzgojiteljice v jaslih, je dobro vedeti da:
1/ pri vzgoji otroka ni pravil; vzgojitelj mora imeti predvsem veliko pobude in domišljije ter oboje prilagoditi otrokovi stopnji razvoja,
2/ pomembno je, da se vedno odzovemo na otrokov jok, ga vzamemo v naročje in pestujemo - otrokov jok je pred razvojem govora edini način za sporazumevanje, z njim opozarja druge na svoje potrebe,
3/ ko govorimo z otrokom, se ne smemo pačiti, saj otrok razume govor odraslih - če z njim govorimo v popačeni obliki, tudi otrok začne govoriti tako ter ima kasneje težave, ko kar naenkrat od njega zahtevamo, naj govori "pravilno",
4/ prepiri med otroki niso samo negativni, ampak razvijajo tudi otrokove družabne sposobnosti, zato ni prav, da se odrasli vmešavajo v prepire otrok in jih skušajo rešiti z očmi odraslega,
5/ bolje je, da otroka hvalimo kot grajamo, saj otroku drobne pohvale zelo veliko pomenijo, kadar pa se graji ne moremo izogniti, mu moramo poleg prepovedi, česa ne sme, pokazati tudi, kaj sme.
Za konec pa še nekaj najzanimivejših načel vzgajanja:
Pri vzgoji majhnih otrok, ne glede na to, ali jih vzgajajo samo starši ali vzgojiteljice v jaslih, je dobro vedeti da:
1/ pri vzgoji otroka ni pravil; vzgojitelj mora imeti predvsem veliko pobude in domišljije ter oboje prilagoditi otrokovi stopnji razvoja,
2/ pomembno je, da se vedno odzovemo na otrokov jok, ga vzamemo v naročje in pestujemo - otrokov jok je pred razvojem govora edini način za sporazumevanje, z njim opozarja druge na svoje potrebe,
3/ ko govorimo z otrokom, se ne smemo pačiti, saj otrok razume govor odraslih - če z njim govorimo v popačeni obliki, tudi otrok začne govoriti tako ter ima kasneje težave, ko kar naenkrat od njega zahtevamo, naj govori "pravilno",
4/ prepiri med otroki niso samo negativni, ampak razvijajo tudi otrokove družabne sposobnosti, zato ni prav, da se odrasli vmešavajo v prepire otrok in jih skušajo rešiti z očmi odraslega,
5/ bolje je, da otroka hvalimo kot grajamo, saj otroku drobne pohvale zelo veliko pomenijo, kadar pa se graji ne moremo izogniti, mu moramo poleg prepovedi, česa ne sme, pokazati tudi, kaj sme.
Za konec pa še nekaj najzanimivejših načel vzgajanja:
spodbujanje in občutek za red; prebujena radovednost je najboljša motivacija - radovednost pa ima svojo vrednost samo, če traja; utrdimo jo s ponavljanjem (tu lahko razumemo, zakaj imajo otroci tako radi pravljice, čeprav jih znajo že na pamet). Če dobro načrtujemo dan, bo otrok razvil občutek za čas, otrok bo razvil pravilne prehranjevalne navade samo, če se bo le-teh naučil že v zgodnjem otroštvu.
oblikovanje značaja; pri oblikovanju zgodnjega značaja ima pomembno vlogo tudi glasbena vzgoja. Otroci, ki se že zelo zgodaj naučijo igrati na kakšen instrument, razvijejo veliko sposobnost koncentracije, vodenja in samozaupanja tudi na drugih področjih razvoja. Učenje pesmic na pamet utrjuje otrokov spomin, kar pripomore k uspešnejšemu razvoju mišljenja.
ustvarjalnost in spretnosti; že pri osmih mesecih starosti, se v otroku prebudi želja po samoizražanju, zato je priporočljivo, da otroku ustvarimo ustrezne pogoje, da bo lahko svobodno ustvarjal - nikakor ni dobro otroka omejevati z prepovedmi in nasveti odraslih! Otrok naj nima preveč igrač, saj tako vzpodbujamo razvoj raztresene in neodločne osebe; igrač naj bo raje manj, le-te pa naj bodo neobdelane (glina, papir,?), sestavljive. Večnamenskih igrač se otrok ne naveliča, saj ga stalno zaposlujejo ter s tem omogočajo razvoj njegove domišljije. Velikega pomena za otrokov razvoj pa je tudi gibanje. Prej ko začnemo otroka učiti poglavitne motorične sposobnosti, spretnejši bo otrok, vzporedno s tem pa bo uspešnejši tudi intelektualni razvoj. Otroka je dobro tudi čim prej vpeljati v delo (vsakdanja življenjska opravila), saj otrok tako ali tako ne loči igre od dela.
"Otrok je oče moža"
Kako torej vzgajati, biti dober vzgojitelj? že antični misleci so dobrega vzgojitelja opisali z rekom:"otrok je oče moža".
Vzgojitelj naj bo pri vzgajanju samozavesten, dosleden; metod vzgajanja ni potrebno popolnoma spremeniti - zavreči stvari, ki so danes dobre, je nesmisel, potrebno pa se je počasi odvaditi tistih, ki so zdaj slabe. (SiOL)
oblikovanje značaja; pri oblikovanju zgodnjega značaja ima pomembno vlogo tudi glasbena vzgoja. Otroci, ki se že zelo zgodaj naučijo igrati na kakšen instrument, razvijejo veliko sposobnost koncentracije, vodenja in samozaupanja tudi na drugih področjih razvoja. Učenje pesmic na pamet utrjuje otrokov spomin, kar pripomore k uspešnejšemu razvoju mišljenja.
ustvarjalnost in spretnosti; že pri osmih mesecih starosti, se v otroku prebudi želja po samoizražanju, zato je priporočljivo, da otroku ustvarimo ustrezne pogoje, da bo lahko svobodno ustvarjal - nikakor ni dobro otroka omejevati z prepovedmi in nasveti odraslih! Otrok naj nima preveč igrač, saj tako vzpodbujamo razvoj raztresene in neodločne osebe; igrač naj bo raje manj, le-te pa naj bodo neobdelane (glina, papir,?), sestavljive. Večnamenskih igrač se otrok ne naveliča, saj ga stalno zaposlujejo ter s tem omogočajo razvoj njegove domišljije. Velikega pomena za otrokov razvoj pa je tudi gibanje. Prej ko začnemo otroka učiti poglavitne motorične sposobnosti, spretnejši bo otrok, vzporedno s tem pa bo uspešnejši tudi intelektualni razvoj. Otroka je dobro tudi čim prej vpeljati v delo (vsakdanja življenjska opravila), saj otrok tako ali tako ne loči igre od dela.
"Otrok je oče moža"
Kako torej vzgajati, biti dober vzgojitelj? že antični misleci so dobrega vzgojitelja opisali z rekom:"otrok je oče moža".
Vzgojitelj naj bo pri vzgajanju samozavesten, dosleden; metod vzgajanja ni potrebno popolnoma spremeniti - zavreči stvari, ki so danes dobre, je nesmisel, potrebno pa se je počasi odvaditi tistih, ki so zdaj slabe. (SiOL)
0
0
