Partner zahteva, naj zavržem svojo kozmetiko in knjige

Pred enim mesecem se je partner odselil po 5 letih skupnega življenja in 10 let zveze. On je sicer pripravljen spet poskusiti, vendar od mene ZAHTEVA, da vržem stran VSE svoje knjige in VSO svojo kozmetiko ker meni, da mi škodi. Jaz ysem skušala najti kompromis, da npr. dam vse v garažo pod ključ za nekaj časa, ali pa, da samo del ampak on pravi vse ali nič. Kaj bi ve naredile na mojem mestu? Do tega je prišlo ker po njegovem mnenju porabim preveč denarja. vendar vse položnice so redno poravnane in kar pač ostane od moje plače porabim, kot meni paše, vendar njega to moti ker imava kredit (kateri je itak redno poravnan) in je mnenja, da bi morala dajati na stran in ne si privoščiti tisto kar so po njegovem mnenju neumnosti.

Daj reci, da to ni res?
Da to meni nekdo reče, da naj vržem stran svoje knjige in kozmetiko (ok nimam je veliko, ampak knjige?? No f**** way), ga vržem jaz nekam.

Jaz ne bi popuščala in sklepala nekih takih kompromisov - kaj pa bo ON naredil v zameno?

Zakaj meni, da ti škodi?

Glede na to, da se poznata 10 let in sta sobivala - od kod je to sedaj prišlo, zakaj sta se razšla? Kaj pa njegove t.i. 'neumnosti'?

V normalnih okoliščinah je taka zahteva iz mojega stališča povsem nesprejemljiva.

Ne vem no, meni je to tako 'out of space' da ne morem biti pametna, jaz bi ga požrla živega, ampak that's just me.

Jaz pa na to ne bi gledala tako enostransko in bi mogla videti še partnerjev vidik. Seveda se mi po eni strani zdi partnerjeva zahteva absurdna, po drugi strani pa se vprašam, Glory78, kaj je partnerja pripeljalo do takih zahtev. Ali to tvoje "zapravljanje" skriva še nek globji pomen in ni tako navidez nedolžno? Kdaj so se začeli problemi v zvezi s tem ? Možno bi bilo, da ti glede tega "zapravljanja" nisi razsodna ali racionalna. Nevem, le ugibam.

Se strinjam z Izo. Zakaj zahteva nekaj takega. 

Exactly my point.

Ne razumem zakaj bi morala vse stran pometat... ker to je pa res potem izguba denarja.
Če se imata rada in če je vse ostalo v razmerju v redu, se potrudita in sklenita kompromis

Prvo, kar sem pomislila, je bilo "A to resno?"


Najprej bi ga povprašala po duševnem zdravju. Nato bi mu rekla, da naj se mi spelje izpred oči.

Ker tudi če nekoga nekaj moti, se v zdravi partnerski zvezi skuša pogovoriti in najti rešitev, kompromis, ne pa postavlja ultimate in zahteva. Kaj 'motečega' pri partnerju je treba pa tudi sprejeti - nihče ni popoln.

Skratka, meni se to zdi naravnost nezaslišano in tega nikakor, niti slučajno, nikoli ne bi sprejela, ker se mi zdi naravnost ponižujoče, saj te spravlja v podrejen, 'poslušen in (enostransko) prilagajajoč' položaj.

Moti ga predvsem to, da po nejgovem mnenju itak imam preveč vsega. Poleg tega je mnenja, da ko enrat knjige prebereš jih lahko tudi daš stran, da jih ni treba hraniti. In ja, to da si ne dajem na stran. Je pa res, da je on tak, da si ne kupuje praktično nič. In ne razume, da je meni všeč si privoščiti novo šminko ali knjigo. Težave so se začele, ko smo kupili večje stanovanje, ker je pač večji strošek in je večji stres. Vendar kot pravim, vsi stroški so poravnani in si vse deliva napol, kar pomeni, da vsak plača svoj del. Zaradi tega, je mene strašno razjezilo, to, da bi morala s svojim denarjem ravnati, tako kot on mislil, da bi morala. 

Ja, normalno. Kako sta sploh 10 let funkcionirala?

Ker prvih 5 let sva itak živela vsak po svoje. Potem, pa se je po mojem začelo nabirati. Je pa res, da dokler so bile manjše stvari me ni motilo in sem se rade volje prilagodila. To pa je bilo malo preveč. Še posebej, ker se bi morala samo jaz nečemu odreči. Sem ga vprašala, kaj bi naredil, če mu bi rekla, da ne sme več nogometa ali šaha igrati in je rekel, da mu to itak ne škodi. Meni pa branje knjig in ličila ja.