Ni bistveno to, KJE nekaj piše, ampak to KDO je stvar napisal. In prof. Rogljeva je predavateljica na Biotehniški fakulteti, po izobrazbi je živilska tehnologinja, njeno področje pa je mleko. V Sloveniji (in upam si reči da tudi drugod), je med večjimi strokovnjaki za mleko in mlečne izdelke. Je odlična predavateljica in kar mi je najbolj všeč pri njej je to, da ni slepo zaverovana v svoje področje, s tem mislim, da pove dobre in slabe stvari (zaradi nje sem nehala jesti sadne jogurte - zakaj bi se basala z aditivi, ki se samo akumulirajo v mojem telesu, če mi ni treba?). To je tudi namen stroke, zato se mi zdi nepotrebno, da si se obregnila ob to, da stvar piše na strani od mlekarn. Če bi pisalo v Jani (ki je itak za večino glavni vir izobraževanja o prehrani), bi bilo pa kul?
Primerjava z junk food, kozmetiko in kajenje je nesmiselna, ker vsi vemo, da telo ne odreagira vedno z vidnimi spremembami, kot se npr. zgodi pri laktozni intoleranci, ki je v veliki meri pripomogla k temu, da se mleko označuje kot škodljivo. Pa ni tako, ker to je v naši naravi, da s staranjem oslabijo intestinalne celice, zato določena hrana ni več prebavljiva oz. se kaže kot nelagodje ob uživanju le te. Precej velik odstotek odraslih (po 40. letu) postane laktozno intolerantnih, ampak to ne pomeni, da je z mlekom kaj narobe. Mogoče vam kaj pove tudi dejstvo, da moramo ženske do 30. leta (še bolje do 25.) ˝nabrati˝ čim večjo količino kalcija, da potem, ko pride do padca zaradi slabše absorbcije padec nima drastičnih posledic na kostno maso. Torej, če ne uživaš več mleka v kasnejših letih, ker ti ne ugaja več, spet ni tak problem, ker z današnjim načinom prehrane dobimo beljakovim še preveč (včasih so bili mleko in mlečni izdelki glavni vir proteinov v hrani - zakaj, je napisala že alecia), absorbcija kalcija je močno poslabšana, pa tudi nimaš več ˝odvečnega˝ vnosa energije. Ampak v mladosti je pa uživanje mleka zelo pomembno. Tudi za starše, ki so npr. vegani, je priporočljivo, da svoje otroke pustijo na ovo-lakto-vegetarijanski prehrani (če so že tako proti mesni prehrani) vsaj do desetega leta.
Tako velik odstotek ljudi po svetu, ki ima laktozno intoleranco izhaja iz čiste evolucijske prilagoditve. Vsi vemo, kje je največ prebivalstva na svetu - tam naravni pogoji niso taki, da bi ljudje lahko uživali mleko v primarni obliki, zato so kaj kmalu našli načine kako ˝konzervirati˝ mleko, da je bilo bolj obstojno. Če so ga pustili samo nekaj ur pri tako visokih temperaturah, se je začela fermentacija - mikroorganizmi pa med fermentacijo razgrajujejo laktozo, torej so na teh območjih prilagojeni na nižjo koncentracijo laktoze v hrani.
Zakaj naj bi sploh bilo škodljivo? Nasičene maščobne kisline? Ja, prevladujejo. Ampak so kratkoverižne, zato jih organizem porabi za energije in ne povzročajo ateroskleroze. (btw, ste kdaj pomislile da tako opevano kokosovo maslo prav tako vsebuje ogromno nasičenih maščobnih kislin, pa se nihče ne joka zato?) Homogenizacija? Kdor se je zmislil to o skakanju in lepljenju na žile, verjetno še v življenju ni slišal za fiziologijo, nikar da bi jo kdaj preštudiral. Še kaj? Ne da bi vedela.
Naslednja stvar. Kaj ni hinavsko, da vsi nekaj govorijo čez hrano, po drugi strani pa vsi prehranski dodatki vsebujejo snovi, ki so izolirane iz hrane?
Knjige o prehrani, ki so relativno lahko dostopne, so večinoma za ljudi, ki nimajo veliko znanja o prehrani oz. jim manjka objektivno znanje, ki ga lahko dobiš samo v stroki oz. če se res ljubiteljsko zanimaš za stvar, brez obremenjenosti in če širokogledo sprejemaš različne poglede na isto problematiko. Pri takih knjigah moraš biti res mojster, da izbereš verodostojno (vsaj približno), saj jih velikokrat pišejo samooklicani strokovnjaki za prehrano, ki pa s svojimi trditvami lahko precej zmedejo človeka, ki nima znanja o prehrani, pa tudi o živilstvu na splošno.
Upam da nisem katere užalila v smislu, da nima znanja o prehrani, hotela sem samo podati objektiven pogled na stvar. Za naju z alecio je verjetno kakšna stvar bolj samoumevna, ker bova čez par mesecev diplomirali na področju živilstva in prehrane (jeeeej :)), zato kakšno stvar z lahkoto ovrževa, še vedno pa se pojavljajo stvari, do katerih se tudi zaradi znanja ne moreš opredeliti. Včasih šele čas pokaže svoje.
Glede literature o prehrani - članke v babjih revijah je treba vzeti s hudo rezervo, pri knjigah pa je res treba pogledati kdo stvar napiše, ker kot pravim, vse prevečkrat so to samooklicani strokovnjaki, ki služijo na prodajanju senzacionalnih pretiravanj, nemalokrat tudi izmišljotin in ko nekaj tako blazno senzacionalnega in pretiranega pride v javnost, je za stroko izredno težko, da kljub znanju in z rezultati raziskav in vsem dokazom proti temu, pokažejo, da imajo prav. Saj poznate pregovor; dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje.
Človeštvo se še na marsikatero drugo hrano ni navadilo. Kako se telo na to odziva in kdaj in kako se lahko pokaže, je zelo dobro razloženo v 
