KNJIGOMETER

Misha Defoneseca: PREŽIVELA Z VOLKOVI

Ocena, 8,5

Mishke  je, ko se začne druga svetovna vojna, deklica v najnežnejših letih. Njeni starši so nemški Židje, ki vidijo svojo prihodnost v svobodni državi, zato pobegnejo iz Nemčije v Belgijo. Žal se tudi Belgija ne izogne vojni moriji. Mishke se s starši skriva. Nekega dne njenega očeta in mater odvedejo Nemci, sama pa se raciji uspe izogniti. Zanjo naj bi poskrbeli dobri ljudje, a temu ni tako. Družina, pri kateri živi, jo hrani za predajo Nemcem – ali v nasprotnem primeru – če bi zmagali zavezniki, ki bila družina zaslužna za Mishkino preživetje. Deklica se taki logiki upre, tolažbo pa najde pri starčku iz soseščine in njegovi ženi. »Dedek« deklico pouči o zemljepisu, podari ji kompas in jo tolaži, da so njeni starši na Vzhodu. Sedemletna deklica dobi neverjetno in naivno zamisel, da bi odšla na vzhod in poiskala svoje starše. Tako nekega dne vzame nož, štruco kruha in dva krompirja ter se odpravi na pot… prehodi Belgijo, Nemčijo, Poljsko, del Rusije, Jugoslavije… Vmes doživi vso morijo druge svetovne vojne, s svojimi rokami ubije človeka in izgubi otroštvo….

Vsekakor resnična, a zelo neverjetna zgodba. V resnici si ne morem predstavljati, kako lahko otrok preživi v kruti divjini pozimi, dan za dnem nekaj let. Mishke je jedla mrtve živali, ki so že dalj časa razpadale. Jedla je črve, surov krompir, iglice in zemljo. V vsem tem času je razvila svojo filozofijo o človeku, ki je nevreden planeta, na katerem živi. Mishke se zaradi petletnega potepanja, daleč od ljudi, ni socialno razvila in je nekaj časa ostala na duševni stopnji osemletnega otroka. Kljub temu je z neverjetno intuicijo sama preživela v popolni divjini. Za kratek čas so jo posvojili tudi volkovi. Po koncu vojne se je izkazalo, da je nadpovprečno bistra in je leta, ki jih je preživela stran od ljudi, na intelektualnem področju niso ovirala. Uspešno si je ustvarila družino in sedaj živi v Ameriki. Priporočam v branje.

Robin Cook: KOMA

Ocena: 8,5

V ospredju zgodbe je Susan, 23-letna, bistra študentka medicine. V tretjem letniku je nameščena še z štirimi študenti na prakso v Memorialno bolnišnico. Že prvi dan naveže stik s privlačnim mladim bolnikom, ki je prišel v bolnišnico na operacijo kolena. Čeprav je navedena operacija zgolj rutinska, se bolnik po njej ne prebudi, temveč pade v komo. Susan ugotovi, da ni edini. V zadnjih nekaj letih je namreč veliko število zdravih, mladih bolnikov, ki po rutinski operaciji padejo v komo in jim možgani odmrejo zaradi nepojasnjenih razlogov. Susan začne raziskovati; ugiba, da gre pri vseh za nepojasnjeno in zaenkrat še neodkrito bolezen. Vendar njene raziskave ne padejo na plodna tla: dekle odkrije, da jo skuša vodstvo bolnišnice onemogočiti. Ko jo vržejo iz bolnišnice, preiskavo nadaljuje tudi, ko spozna, da ji nekdo streže po življenju…

Roman je napisal doktor medicine in zato ima knjiga dobro strokovno podlago. Je berljiva, včasih je v njej za malenkost preveč medicinske terminologije. Domnevam, da bodo v njej zelo uživali tisti, ki v zdravstvu delajo, prav tako tisti, ki uživajo v kriminalkah. Slednjim pa verjetno ne bo preveč všeč prevelika poenostavitev motiva kriminalnih dejanj.

Tony Parsons; DRUŽINA JE ZAKON!

Ocena: 8

Jessica, Cat in Megan so sestre, ki so od otroštva globoko povezane. Jessica je poročena s Paulom in si nadvse želi dobiti otroka. Žal leta minevajo in tako želenega dojenčka ni. Poskusi z umetno oploditvijo so polomija; neizpolnjena želja po otroku pa zakonca še bolj poveže… Megan je zdravnica, ki je nekaj časa nazaj pustila svojega fanta, ki jo je prevaral. Na zabavi spozna privlačnega Avstralca, s katerim se zaplete v avanturo za eno noč. Nekaj tednov skrušeno ugotovi, da je noseča. Abortus bi bil logična rešitev, a Megan se odloči, da bo otroka obdržala. Ob rojstvu otroka se ji nasmehne sreča in oče otroka si želi nje in družine. A dejstvo, da imaš z nekom otroka, ne pomeni tudi, da osebo ljubiš, kar Megan spozna v nadaljevanju… Cat je karieristka in si otroka niti slučajno ne želi. Ko pa spozna svojo nečakinjo Poppy, se ji svet obrne na glavo. Zaželi si otroka – kljub vsem težavam, ki jo utegnejo doleteti – izguba službe in prijateljstva delodajalke, ki jo občuduje in nenazadnje tudi sterilnost njenega moškega….

Poučna, smešna knjiga, ki govori predvsem o otrocih – o ženski, ki se ne počuti izpolnjeno, če ne doživi daru materinstva, o problemih v zakonski zvezi in odtujenost do katere pride, ko se rodi otrok, o iluziji, da morata starša ostati skupaj zaradi dobrobiti otroka, o otroku kot želji, ki si jo zatajil zaradi kariere… skratka večplasten roman, ki bi ga morala prebrati vsaka bodoča mamica ali očka. Čeprav poučna, grenko-sladka, je knjiga tudi nadvse zabavna in življenjska.

Thomas Thiemeyer: REPTILIA

Ocena: 7

Davida Astburija, asistenta biologije na univerze, povabi na srečanje lady Palmbridge, mati njegove prijateljice iz mladosti. Na srečanje sta poleg njega povabljena tudi dva lovca divjih živali. Lady vse tri prosi, da v Kongu poiščejo njeno nedavno izginulo hči ter prinesejo DNK živali, ki jo je hči posnela z videokamero tik preden je izginila. Navzoči ostanejo šokirani, ko ugotovijo, da je žival, ki naj bi jo lovili, pošast, ki živi le v legendah Afričanov – Mokele m' Bembe, neka vrsta dinozavra, ki je edini preživel izumrtje vrste. Vsi trije se odpravijo v Kongo, kjer pa pred vlado prikrivajo pravi namen odprave. V džungli jih pričaka presenečenje;  Mokele m'Bembe res obstaja in je celo obdarjen s telepatijo ter sposobnostjo zdravljenja…

Na začetku pustolovski roman,s podporo znanstvenih argumentov, ki se na sredini sprevrže v fantazijski roman, na koncu pa napetost prerase v kriminalko. Torej malo za vse okuse. Sama nad knjigo nisem bila posebej navdušena, obetala je na začetku, potem pa je dogajanje postale precej nerealno. Kljub temu je zgodba berljiva, napeta, primerna za fante.

Viktorija, Igor, Sergej in Valja Boutenko; DRUŽINA PRESNOJEDCEV

Ocena: 6,5

Kratka zgodba o družini, ki so jo pred leti pestili hudi zdravstveni problemi. Ruska družina se leta 1989 preseli v bogato Ameriko, kjer vlada preobilje hrane. Prenajedanje pusti posledice na celi družini; mati Viktoria trpi za posledicami prevelike telesne teže, oče Igor ima artritis in mu grozi, da bo pristal na invalidskem vozičku. Zdrava nista niti njuna otroka; Sergej ima diabetes, hči Valja pa astmo. Ko mati izve za sinovo bolezen, v njeni glavi zazvoni alarm. Skupaj z družino se odloči, da bodo temeljito spremenili prehranjevalne navade: hitro prehrano zamenjajo za presno; surovo sadje in zelenjavo. Knjiga opisuje težki prehod in koristi, ki jim jih je prinesla takšna hrana.

Zgodba je kratka in je lahko uvod v obsežnejše branje na področju presnega prehranjevanja (npr. knjiga Proč s kuharskim loncem), ni pa to knjiga, ki bi predstavila več vidikov alternativne hrane, saj gre za pripoved preprostih ljudi – družine, v kateri je vsak član družine nanizal nekaj svojih zgodb. V knjigi najdete tudi fotografije družine in recepti iz presne hrane.

Karolina Kolmanič: PESMI ODLJUBLJENIH

Ocena: 6

V romanu spremljamo zgodbe žensk in njihovih bolj ali manj uspešne ljubezenske zgodbe. Na začetku avtorica predstavi več likov: Heleno, dekle, ki ni nikoli poznalo očeta, in njeno mamo, ki je veljala v svojem okolju za »lahko« žensko, zaradi česar je njena hči Helena še bolj previdna v odnosih z moškimi. Helenina prijateljica Brigita je njeno popolno nasprotje. Moške uporablja za financiranje svojega študija in lagodnega življenja, ohranja razmerje s poročenim moškim, ki nima nobene želje po tem, da bi zapustil ženo. Olga je ženska, ki je zaljubljena v precej mlajšega moškega in čeprav je srečna, dopušča možnost, da se bosta razšla, ko se bosta drug drugega naveličala. V nadaljevanju romana se avtorica posveti junakinji Heleni, njenemu odraščanju, študiju in ponesrečenimi razmerji z moškimi.

Zakaj me knjiga ni navdušila? Priznam, da imam nekakšne zadržke, preden si v knjižnici sposodim knjigo slovenskega avtorja. Z redkimi izjemami imajo knjige slovenskih pisateljev, neposrečeno in nedodelano zgodbo, težijo h neki večji kulturni vrednosti, ki je sama, priznam, ne razumem, pozabljajo pa na berljivost. Ne spominjam se ostalih del iste avtorice, zato sodim le o tem delu: pisateljica ima poleg vsega zgoraj že navedenega še čudno tvorbo stavkov, ki meni osebno niti malo ne ustreza. Po pravici povedano, branje mi je bilo muka in če knjiga ne bi bila tako kratka, bi z branjem prenehala že prej. Motila me je tudi izumetničenost dialogov med junaki v knjigi.

Sally Morgan; V OBJEMU KORENIN, Sallyjina zgodba

Ocena: 7

Knjiga pripoveduje o odraščanju avstralske deklice Sally, ki živi s svojo materjo, babico in mlajšima sestro in bratom. Na začetku z njimi prebiva še oče, ki pa kmalu kot kroničen alkoholik umre zaradi posledic svoje bolezni. Sallyjino otroštvo se pravzaprav ne razlikuje od otroštva povprečnega dekleta v revni družini: otroka veselijo igre, sovraži šolo in obožuje potepanje. Sčasoma le zazna, da je njena družina drugačna – to ji nakaže strah matere in babice pred tujimi ljudmi in duhovnik, ki ne želi, da se njegova hči druži s Sally. Sallyjina družina je namreč aboriginskega rodu.

Že po tradiciji mi nagrajene knjige niso všeč. Tudi pri tej je tako. Sicer je berljiva, a ne vidim poante, zame je le zgodba o odraščanju, kakršnih in boljših sem prebrala ogromno. Sally je res aboriginka, vendar je kljub temu živela polno in srečno življenje ter rasna diskriminacija ni imela vidnega vpliva nanjo.

Michael Connelly: OŽINE

Ocena: 7,5

Še ena kriminalka, ki govori o serijskih morilcih. Pred nekaj leti je javnost in policijske vrste presenetilo spoznanje, da je »Pesnik«, eden izmed najbolj inteligentnih serijskih morilcev vseh časov, FBI-ajev agent in to ne katerikoli agent, temveč eden izmed najvišjih na hierarhični lestvici. Kmalu potem je Pesnik ustreljen in umre.

Čez nekaj let pride do  odkritja trupel umorjenih moških in sledi, da je znameniti Pesnik še vedno živ, je vedno več. Harry, zasebni detektiv preučuje neobičajno smrt svojega prijatelja in raziskovanje ga pripelje do kraja, kjer so pokopane žrtve pesnikovih zločinov. Prav tako je v preiskavo FBI pritegnjena tudi Rachel, nekdanja Pesnikova kolegica, ki služi za živo vabo. Harry in Rachel kot outsiderja združita svoje moči in rešujeta primer, ki se zdi še za FBI prevelik zalogaj.

Všečna, lahko in berljiva kriminalka, ki pa ne dosega knjig, napisanih o Hanibalu Lectorju. Knjiga prikaže vzvišenost in arogantnost FBI, ne poglablja pa se preveč v psiho serijskega morilca in je knjiga, ki jo pozabiš, takoj ko jo odložiš.

Romana Berni; VSILJIVKA LINA

Ocena: 7

Lina je čudovito lepa in zelo uspešna ženska, ki uživa v svojem delu. Nekega dne na cesti povzroči prometno nesrečo, v kateri se sama ne poškoduje, hudo ranjen nasprotni voznik pa pristane v bolnišnici. Lino nesreča temeljito spremeni, saj čuti krivdo in potrebo, da ji moški – Dominik, odpusti. Ta medtem doživlja življenjsko krizo. Njegovo življenje, ki se mu je do takrat zdelo ničvredno, postane nevzdržno, saj obstaja velika verjetnost, da bo ostal trajni invalid. Življenje v bolnišnici ne prenaša najbolje, zato se na stalne obiske s strani Line ne odzove najbolje. Kljub temu se sčasoma mlada dva zbližata in zaljubita… Ali bo njuna ljubezen premagala Dominikove pomisleke glede njunega razmerja?

Romana Berni je plodovita pisateljica tipa Dr. roman., torej zelo lahkotnih knjig, ki so pisane na kožo romantičnim dekletom. Slog pisanja je namreč zelo nezahteven, zgodba preprosta, vleče h branju in čustveno zelo razburka. Žal pa ima tudi dosti pomanjkljivosti; zgodba je zelo enosmerno napisana, in neverjetna, govori le o čustvih dveh glavnih junakov, premalo obdelano je ozadje knjige, besedišče je skromno, čeprav zadovoljivo. Pohvala gre preobratu na koncu knjige.

Daphne du Maurier; REBEKA

Ocena: 9,5

Pred kratkim so v obliki žepne knjige ponatisnili Rebeko, razburljivo ljubezensko zgodbo, katere glavna junakinja je mlado, revno dekle brez sorodnikov, ki si kruh služi kot družabnica pri starejši Američanki.  Kot zanimivost naj povem, da avtorica imena svoje glavne junakinje skoz roman ne izda nikoli. Dekle se s svojo delodajalko nahaja v Monte Carlu, ko tam sreča Maxima de Winterja, bogatega starejšega vdovca, lastnika znamenitega posestva Menderlay. Dekle se v Maxima zaljubi brez upanja, da bi ljubezen lahko bila obojestranska. Ko bi pa morala z delodajalko odpotovati, svojo ljubezen Maximu izpove. Na njeno presenečenje jo ta zasnubi. Srečna privoli v poroko in skuša pozabiti na njegovo, včasih čudno obnašanje in dejstvo, da ji sam ljubezni ni nikoli izpovedal.

Ko prispeta na Menderlay, se težave poglobijo. Mlada žena je plašna, nerodna, preveč dobrosrčna in skuša vsakemu ugajati, obiski sosedov se ji zdijo nočna mora, povrhu pa ne zna ravnati s služinčadjo. Večina njenih strahov izhaja iz misli, da je bila Maximova prva žena, Rebeka, ki je utonila pri nesreči z jadrnico, utelešenje popolne ženske. Bila je lepa, družabna, znala se je obnašati, zajemala je življenje z obema rokama in bila priljubljena pri vseh ljudeh. Mlada žena čuti, da s pokojno prvo ženo ne more tekmovati, najbolj pa je prizadeta, ker se  ji zdi, da Maxim Rebeke ne more preboleti. Zdi se, da se bosta zakonca oddaljila drug od drugega, ko v zalivu poleg njunega doma nasede ladja in potapljači odkrijejo Rebekino jadrnico…

Ljubezenska zgodba, v katero se bralec zlahka vživi in diha z njo, dokler se ta v nepredvidenem koncu ne izteče. Zgodba je lahkotna, primerna za lažje čtivo, vendar kakovostna zaradi psihološkega stopnjevanja, lepega jezika in dobro zapisane zgodbe. Gospa de Winter bo blizu vsaki ženski, ki se ne očuti kos situaciji v katero je postavljena. Bistvo zgodbe malo spominja na Jane Eyre. Meni je Rebeka ena najljubših knjig, med drugim tudi zato, ker prinaša sporočilo, da stvari niso vedno takšne kot zgledajo.

Anthony Capella; OKUS PO LJUBEZNI

Ocena: 9

Študentka umetnostne zgodovine Laura se za eno leto preseli v Rim, bogato mesto renesančne umetnosti. Da so italijanski fantje res nekaj posebnega, se lepi Američanki zazdi kmalu zatem, ko jo na letališču zaprosijo za zmenek trije cariniki. Prijateljica ji namigne, da bo najboljše ljubimce našla med tistimi, ki znajo uporabljati roke in domišljijo – med fanti, ki obvladajo kuhanje. Njun pogovor sliši Tommaso, natakar, ki bi rad nadvse osvojil privlačno Američanko, a o kuhanju nima pojma… S svojim najboljšim prijateljem Brunom, kuharjem, skova načrt, s katerim bo Tommaso osvojil še eno turistko več. A stvari se zapletejo, saj se Bruno, izredno nadarjen kuhar, ki ustvarja jedi, ki si jih lahko človek le želi, a plašen in neizkušen fant, v Lauro resnično zaljubi in ustvarja zanjo veličastne jedi…

Knjiga, ki navduši iz več razlogov. Avtor je zgodbo predstavil zelo berljivo, vpleteno v izviren humor. Gre za knjigo, v kateri je hrana močno povzdignjena na raven božanstva, vzbudi željo po njej in tako niti pod razno ni primerna za vse tiste, ki ste na dieti ali postu. Primerna je za tiste, ki bi se želeli naučiti kuhati, a nekako nimate volje, da bi se tega lotili. V zgodbi je predstavljena kultura Italijanov in rimske jedi, dodani so recepti in slovarček italijanskih izrazov za tipične jedi. Toplo priporočam vsem, ki radi dobro jeste. Med knjigami, ki povzdigujejo hrano, mi je ta vsekakor najbolj všeč.

Dacia Maraini; DOLGO ŽIVLJENJE MARIANNE UCRIA

Ocena: 6

Marianne je deklica iz premožne družine Ucria in živi v 18. stoletju. Takrat so bile ženske za moški svet nujno zlo: brez pravic, njihovo življenje je bilo posvečeno bodisi bogu in zaobljubi samostanu bodisi možu in vsakoletnemu rojevanju otrok. Pri Marianne je bila še dodatna težava – bila je gluhonema in starši so bili prepričani, da jo lahko ozdravijo tako, da jo izpostavijo velikemu strahu. Kljub temu Marianne odrase brez kakšnih večjih travm. Nauči se drugačnega sporazumevanja: branja, saj se lahko le tako sporazumeva z okolico, poleg tega se lahko si privzgoji še sposobnost vživljanja v občutke drugih ljudi. Pri trinajstih letih jo poročijo z bližnjim sorodnikom – svojim stricem vojvodo Ucria. Marianne vstopi tako v svet žena, katerih poslanstvo je rojevanje….

Sally Morgan: V OBJEMU KORENIN – ZGODBA ARTHURJA CORUNNE

Ocena: 6,5

V prvi knjigi smo spremljali Sallyjino odraščanje. Drugi del se osredotoči na njeno raziskovanje družinskih korenin, čemur njena babica strogo nasprotuje, mati pa je prej ko ne skeptična. Sally spozna tudi zgodbo strica Arthurja, brata njene babice. Skupaj s svojo sestro je bil odvzet aboriginski materi in odpeljan stran od svojega rojstnega kraja. Novi dom je bil poln nasilja, zato je s prijateljem zbežal in se skrival pred policijo vse dokler ni odrasel. Njegova zgodba je zgodba večine aboriginskih mešancev in se temeljito razlikuje od Sallijinega. Arthur namreč od ugrabitve naprej svoje matere nikoli več ni videl in je bil za vedno odtrgan od svojega otroštva….

Delo, ki se z izjemo Arthurjeve ganljive pripovedi ne odlikuje z ničemer. Raziskovanje družinskega debla je napisano laično, drugemu delu tudi manjka humor in iskrivost, ki ga ima prvi.