KNJIGOMETER

Senait G. Mehari; PUŠČAVSKA PESEM

Ocena: 6

Senait v puščavski pesmi nadaljuje svojo pripoved, kot jo je končala v Ognjenem srcu. Je uspešna pevka v Nemčiji, kamor je zbežala iz Afrike, potem ko je bila prisiljena živeti kot otrok-vojak. V sebi čuti čustveno praznino, zaradi česar je v življenju nezadovoljna in nesrečna. Iskanje sreče jo vodi nazaj v Afriko, k njenim eritrejsko-etiopskim koreninam. Presenečeno ugotovi, da ima v Afriki cel kup tet, za katere ni nikoli slišala, poleg tega odkrije še svojo babico – mamo svoje pokojne mame. Afrika ji razkrije ljubezensko zgodbo svojih staršev, njenega edinega pravega brata,po katerem je v otroštvu tako hrepenela. Senait raziskuje Etiopijo in Eritrejo ter ju primerja s svojim doživljanjem v preteklost. Razkriva se ji večplastna razlika med vzhodno in zahodno kulturo….

Skromno besedišče, malo izvirnega razmišljanja. Sama sem se le s težavo prebijala skoznjo, čeprav berljiva, se mi je zdela nepotrebna. Raziskovanje afriških korenin v slogu, kot ga je v tej knjigi zapisala Senait, razen njej sami, ne pomeni, nekaj, kar bi bilo vredno prebrati. Knjiga ne pove nič novega.

Opis knjige

Maks Corneloup, avtor radijskih feljtonov, se preseli v stanovanjsko hišo na številki 5 v ulici Doulce-Belette. Nasproti njega živi Eugène Fluche, umetnik in slikar, ki ga ves dan opazuje s svojega okna. V obupu začne Maks beležiti vsak njegov najmanjši gib in ga opisovati v svojem dnevniku. Med stanovalce v ulici Doulce-Belette se naseli nezaupanje. Splošno ozračje dvoma in sumničenja podžigajo hišnica, gospa Ledoux, nori filmski režiser, gospod Zamora, avtor erotičnih romanov po imenu Lazare Montagnac, pes Hector in drugi živopisani junaki ...

VIR: didakta.si

Zares odlična knjiga. Avtor mojstrsko zaplete pripoved, ki postane prava kriminalka. Humorja v knjigi ne manjka, prav tako ne zanimivih in presenetljivih preobratov. Knjiga je napisana kot kombinacija dnevniških zapisov glavnih dveh oseb in pisem. Liki so skoraj nemogoči, izredno zanimivi in skrajni.

Moja ocena: 9

Moški, ki si želi živeti.

Ženska, ki ji je usojeno umreti.

Ljubezenska zgodba 21. stoletja.

Stijn in Carmen sta mlada, lepa, zaljubljena in zajemata življenje z veliko žlico. Nato Carmen nenadoma hudo zboli. Stijn se na vso moč trudi, da bi ji stal ob strani, vendar se vseeno zlomi pod težo bremena. Obsesivno se začne zapletati v ljubezenske afere, da bi pozabil na strašljivo resničnost, s katero pa se bo moral prej ali slej spoprijeti – zaradi nje, ki jo ljubi.

Provokativen roman o ljubezni in nezvestobi. Nemiren premislek o življenju in smrti. Izviren vodnik po Amsterdamu in nogometu.

Kluun (Raymond van de Klundert, rojen leta 1964) je bil v ‘prejšnjem življenju’ zaposlen v oglaševalski agenciji. Leta 2001 je izgubil ženo. Takrat je s svojo triletno hčerko Evo odpotoval v Avstralijo in napisal roman Pride ženska k zdravniku, v katerem popisuje tragično izkušnjo z obilo humorja in brez lažne sentimentalnosti.

Zaradi neverjetne iskrenosti čustev in svežega sloga pisanja njegov roman pri vseh bralcih in kritikih vzbuja silovit odziv in priznanje. Roman prevajajo v več kot 20 jezikov, prodane pa so tudi že filmske pravice.

(Kopirano iz Emka.si.)

Moja ocena: 9

Po dolgem času lahko rečem, da sem prebrala odličen roman, počasi in z užitkom! Zelo kvalitetno pisanje, pretresljiva (žal resnična) zgodba, res ganljiva. Navdušena sem bila tudi nad stilom, ne-dramatiziranjem, opisovanjem moških občutkov, ki mu jih, kljub temu, da bi se kdo morda zgražal, ne morem zameriti in jih lahko tudi povsem razumemo, take kot so. Želim si, da bi kmalu dobili še kaj v roke od tega avtorja. Toplo priporočam.

Albert Sanchez Pinol: Pandora v Kongu

Uradni opis:

Ta zgodba se je začela s tremi pogrebi in se končala z zlomljenim srcem: mojim. Poleti leta 1914 sem imel devetnajst let ...

Marcus Garvey je zaprt v londonskem zaporu, ker mu grozi smrtna sodba zaradi umorov bratov Williama in Richarda. Angleška plemiča sta vodila odpravo v osrčje Konga, katere član je bil tudi Marcus, da bi tam našla diamante. Da bi Garveyja rešil vislic, njegov častihlepni odvetnik pripravi pretkan načrt: najame neznanega pisatelja, da bi iz Marcusa izvlekel celotno zgodbo o dogajanju v Afriki ter o tem napisal knjigo. In knjiga naj bi postala ključni dokument obrambe. Pripoved se razvija na dveh ravneh: spremljamo angleško družbo med prvo svetovno vojno in življenje zanimivih stanovalcev penziona, v katerem živi tudi mladi pisatelj; ponese pa nas še v deviško džunglo Konga, kjer iskalci bogastva odkrijejo nov svet – svet pod zemljo, kjer živi nenavadna rasa.

Moje mnenje:

Knjiga, ki jo prebereš na en mah. V nasprotju z Mrzlo kožo, prvim delom tega avtorja, je zgodba prepričljivejša in bolj zanimiva. Pisatelj še vedno ostaja, vsaj delno, v znanstveni fantastiki, ki pa vendarle ni tako fantastična, da si je ne bi mogel v živo predstavljati. Delo je zgodba v zgodbi-na eni strani realna resničnost pisatelja in Marcusa, ter njunega trenutnega življenja, na drugi  pa fikcija Marcusa, Williama, Richarda in Kongovske odprave. Zgodbi se lepo prepletata med seboj in vzdržujeta konstantno napetost. Bere se izredno tekoče.

Izredno dobro domišljijsko-znanstveno fantastično-humorno (prizori z želvo) delo, z nepričakovanim in sapo jemajočim zaključkom.

Ocena:

9/10

Raymond Khoury: Zadnji templjar

Uradni opis:

 Akka, 1291 – Po uničujočem napadu sultanovih čet iz mesta v Sveti deželi z ladjo Sokolov tempelj zbeži majhna skupina templjarskih vitezov. S seboj imajo skrivnostno skrinjico, ki jim jo je zaupal veliki mojster reda. V nevihti na morju ladja izgine brez sledu.New York, danes – Štirje jezdeci, oblečeni v templjarje, vdrejo na svečano otvoritev razstave o vatikanskih zakladih v Metropolitanskem muzeju. Med brezhibno izpeljanim ropom ukradejo nekaj dragocenosti, posebno pozornost preiskovalcev pa vzbudi to, da so odnesli tudi srednjeveški dekoder. Iskanje odgovora pahne agenta FBI Seana Reillyja in arheologinjo Tess Chaykin v usodno igro mačke in miši z okrutnimi morilci. Prizadevanje, da bi našli Sokolov tempelj in resnico o njegovem pomembnem tovoru, je vedno vznemirljivejše in silovitejše.

Moje mnenje:

Dokaj zanimiva pripoved, ki nas popelje v avanturo. Na trenutke zelo predvidljiva in že mnogokrat prežvečena tematika (odnos med Tess in Seanom), skrivnost roparskih templjarjev in reševanje Sokolovega templja je pravzaprav vse, kar se dogaja. Avanturistični trenutki sicer dokaj dobro potegnejo vase, vendar je vmes polno nepomembnega dolgovezenja, kateri povzroči, da bi knjigo najraje odložil. Nekje na sredini postane bolj zanimiva in berljiva. Konec nekako pričakovan.

Ocena:

6/10

Michael Crichton: Časovna past

Uraden opis:

Enaindvajseto stoletje bo prineslo nesluten razvoj tehnologije in spremembe življenjskih navad. Velike količine podatkov bo mogoče prenašati brez časovnih in prostorskih omejitev. V resničnost bo mogoče priklicati vsak trenutek zgodovine, zato se skupina arheologov poda na izlet v srednjeveško Francijo.Toda preseliti se v preteklost je še najmanj tvegan del naloge, za katero imajo natanko sedemintrideset ur časa.

Moje mnenje:

Zame ena najboljših Crichtonovih knjig.

Napeta, povezana, rahlo znanstveno fantastična zgodba, ki je ne odložiš, dokler ne prideš do konca. Arheologi v preteklosti sicer najdejo tistega, ki so ga iskali, vendar se pri tem potisnejo v ujetništvo, v nevarnosti vojne in v strahu za lastno življenje. Fascinantna srednjeveška pokrajina jim ponudi možnost v vpogled ene največjih francoskih vojn, kjer v boju za preživetje modernega človeka štejeta samo znanje in iznajdljivost. Po knjigi je bil posnet tudi film.

Odlično delo, ki popolnoma sprosti našo domišljijo.

Ocena:

9/10