KNJIGOMETER

Lauren Weisberger; HUDIČEVKA V PRADI

Ocena: 9

Junakinja knjige, Andrea, je sveža diplomiranka, ki si nadvse želi postati novinarka pri New Yorkerju. Ker ve, da je njena sanjska zaposlitev zaenkrat še nedosegljiva, sprejme ponudbo in postane pomočnica glavne urednice znane modne revije. In čeprav je to služba, za katero ji vsi govorijo, da bi vsako dekle ubijalo zanjo, je presenetljivo malo deklet, ki se zanjo potegujejo. Kmalu Andreii postane jasno, zakaj je temu tako. Njena šefica je namreč ženska, ki terorizira vse podrejene in v prisotnosti, katere si nihče ne upa niti dihati… A bo Andrea zdržala dvanajst mesecev pri njej?

Izvrstna kniga, ki me je včasih pustila na trnih zaradi napetosti, nasmejala zaradi zanimivih insertov in hkrati grozno očarala. V njej sem zelo uživala in prepričana sem, da bo tako tudi pri vsaki ljubiteljici lahkotnih ženskih romanov. Priporočam jo tudi vsem, ki mislite, da je oznaka Hud pes za vašega šefa še premila.

Philippa Gregory; DRUGA SESTRA BOLEYN (1. in 2. knjiga)

Ocena: 9,5

V 16. stoletju je Angliji vladal Henrik VIII, ki je množici znan po tem, da je imel šest žena, od katerih je dve dal obglaviti. Navedena knjiga opisuje zavrženo prvo ženo, obglavljeno drugo in vzpon bodoče – tretje žene. Na angleškem dvoru sta se takrat za priljubljenost pri kralju potegovali dve družini; Boleyn-Howard in Seymour. Cilj obeh je bil vzpon na oblast, med drugim tudi s tem, da si kralj Henrik za svojo ljubico vzame eno izmed deklet iz njune družine. To ni bilo ravno težavno, saj je bil Henrik močno razočaran nad svojo ostarelo ženo, ki mu ni rodila moškega potomca in tudi ni bilo upanja, da sina od nje še kdaj dobi. Nezakonski sin Henrika pa bi bil tako možni pretendent angleškega prestola in upanje za vzpon obeh ambicioznih družin.

Glavna oseba romana je dekle iz družine Boleyn, po imenu Mary. Je lepotica, v najstniških letih, a že poročena. Zelo blizu si je z bratom, medtem ko s sestro Ano močno tekmuje. Mary je sicer dobrosrčno dekle, a naivna in ne preveč ambiciozna mladenka, ki se vedno pusti voditi svoji družini in nima lastne volje. Po naključju se vanjo zagleda sam kralj in družina naredi vse, da bi njena zvezda čimveč časa žarela; loči jo od njenega moža in pahne v kraljevo naročje….

portret Mary Boleyn

Mary Boleyn je v zgodovini relativno neznana oseba. Verjetno pa vsi poznate njeno sestro Ano, pametno, karakterno zelo močno in stremuško žensko, ki je tudi mati vladarice Elizabete I. Ana je bila v kraljevo posteljo s strani svoje družine potisnjena zaradi nosečnosti svoje sestre in je imela nalogo, da obdrži pozornost kralja družini Boleyn. A svojo nalogo je presegla. Kralj se je zaradi nje odvrnil od Mary in zaljubim vanjo. Ta ljubezen je povzročila nov pravni red, nova merila in novo cerkev. Zaradi nje je bila prvič odstavljena kraljica. Pred tem je lahko kralj postal znova samski le, če je ovdovel, zaradi Ane pa se je ločitev pojavila kot nova možnost. Ana je kraljevo pozornost ne le obdržala, temveč tudi povzročila odstavitev prejšnje kraljice, po rodu španske kraljice.. Dosegla je, da se je kralj z njo poročil, čeprav je bilo nezaslišano, da se kralj poroči z nekdanjo ljubico. A prepozno je spoznala, da je s tem utrla pot drugim ženskam in da se lahko enaka usoda dogodi tudi njej. Od tedaj nobena kraljica ni bila več varna……

portret Ane Boleyn

Knjigo sem naravnost požrla. Odlično prikazuje ambicije tedanjih dvornih družin, ki so tvegala vse, da bi pritegnile kraljevo pozornost. Čustva vpletenih jih niso zanimale, dekleta so bila le sredstvo za dosego cilja.

V knjigi je prikazanih več slavnih osebnosti; Henrik VIII, ki je bil vnet ženskar in prepričan, še v starosti, da ga ženske ljubijo zaradi njega samega, Katarina Španska – modra, preudarna ženska, ki ga je ljubila in dopuščala njegove skoke čez plot, Ana – častihlepno dekle, ki jo prevelike ambicije stanejo življenja, Jane Seymour, ki predstavlja Anino nasprotje… V ospredju knjige so tudi motivi in navidezni razlogi za ločitev Henrika od Katarine Španske, nenehni trud Ane, da zanosi in spravi na svet moškega potomca… Torej zelo berljiva knjiga, ki opisuje resnično dogajanje zelo življenjsko, čeprav rahlo površno. Priporočam vsem, ki radi berete o kraljevskih osebnostih.

Sue Monk Kidd; SKRIVNO ŽIVLJENJE ČEBEL

Ocena; 8

Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so ameriškemu prebivalstvu prinesla dosti sprememb; podpisan je bil državljanski zakon, ki je temnopolte na papirju izenačil z belci, vendar je bilo izvajanje zakona pospremljeno z demonstracijami belcev. V takem ozračju odrašča Lily, ki je napol sirota, saj je pri štirih letih izgubila mamo. Oče se njeno smrtjo ne more sprijazniti, hčer zavrača, ta pa odrašča s krivdo, da je povzročila smrt lastne matere. Pri njiju živi črnska gospodinja Rosaleen, ki dekletu nadomešča mater. Ko se ta nekega dne odloči, da bo uveljavila svojo na novo pridobljeno volilno pravico, sproži nemire, grozi ji celo smrt. Lily vidi le eno rešitev; z Rosaleen zbeži od doma, namenjena pa je v kraj, kjer je nekoč živela njena mati, po kateri ljubezni zelo hrepeni…

Avtorica je za romane prejela številne nagrade, kar ne preseneča, saj knjiga ganljivo prikazuje globino duha mladostnice, ki nadvse hrepeni po ljubezni družine, njena pričakovanja, potrebe po navezanosti in želja po materi, ki se je komaj spominja. V knjigi je predstavljena tudi rasna segregacija in težave temnopoltega prebivalstva pri uveljavljanju pravic, s katerimi bi bili enakovredni belcem.

Juliette Morillot; ŠANGHAJSKE RDEČE ORHIDEJE

Ocena; 7,5

V knjigi spremljamo življenjsko pot Korejke Sangmi, ki se rodi v začetku 20. stoletja. Po njenih žilah se pretaka tudi francoska kri, po njenem očetu Francozu. V njeno deželo v otroštvu vdrejo Japonci, ki so po svoji želji nadvladati druge narode podobni nemškim nacistom v Evropi. Počasi si tako podredijo Korejo in napadejo tudi Kitajsko. Sangmi odrašča v času pred 2. svetovno vojno, prepuščena sama sebi, saj se starši ne zanimajo zanjo. Uteho ima v svojih starih starših. Ko nekega dne stori mladostniško objestnost in pahne porstitutko v reko, jo starši pošljejo na podeželje, ne vedoč, da jo bo to ironično zaznamovalo za celo življenje. Sangmi namreč na podeželju ugrabijo Japonci, ki jo odpeljejo na fronto in prisilijo v prostitucijo. Začne se njena križeva pot, v kateri je edino upanje, zaradi katerega še živi, misel, da bo nekoč svobodna in se vrnila domov. Okoli nje prijateljice umirajo na grozovite načine, preživljati mora dneve v koncentracijskem taborišču, prenašati medicinske preizkuse, ki ji šarlatani opravljajo na njej.. življenje ji vedno na pot postavi nove ovire. Sčasoma se zaradi svoje dobre izobrazbe dvigne nad ostale, poroči se z moškim, ki je sicer ljubeč in pozoren, a ga ni sposobna ljubiti, zato spozna, da svoji nesreči preteklosti ne bo nikoli ušla….

Knjiga predstavi življenje deklet, ki so jih Japonci prisilno rekrutirali v svoje vrste zaradi prostitucije in njihovo trpljenje. Sicer dekle v knjigi v resnici ni obstajalo, a zgodba temelji na pripovedi deklet, ki so vse to doživele in katerih obstoj Japonska še vedno zanika. Kljub resničnim dejstvom mi je knjiga delovala mazohistično, negativno in je ne priporočam tistim s slabim želodcem, saj opisuje skoraj samo trpljenje, mučenje in smrt. drugače pa je v knjigi dobro prikazana ekspanzija Japoncev pred in med drugo svetovno vojno.

Corrine Hofmann; VRNITEV V BARSALOI

Ocena: 6,5

Tretja knjiga avtorice »Bele Masajke«. Corrine se spominja lepih trenutkov v Afriki in se odloči, da se bo po 14 letih, odkar je iz Kenije zbežala, vrnila nazaj na obisk h svoji masajski družini. Njena vrnitev je polna emocij ob ponovnemu snidenju s svojo taščo in nekdanjim možem. Obisk sovpada s snemanjem filma o njeni življenjski zgodbi »Bela Masajka«, ki ga ob istem času snemajo v Keniji.

Iskreno povedano, novi del ne prinaša nič novega in je popolnoma nepotreben. Mogoče lahko le na hitro predstavi, kako se je v teh 14 letih spremenila kultura Masajev in kako je vanjo prodrl civiliziran svet.

Nando Parrado in Vince Rause; ČUDEŽ V ANDIH

-         ocena: 9

Resnična zgodba, ki se je zgodila tri desetletja nazaj v Južni Ameriki. Če vam je dogajanje kaj znano, je to verjetno zato, ker se letalske nesreče spominjate, ali pa ste brali knjigo ŽIVI, pisatelja Piersa Paula Reada.

Športniki – ragdbijsko moštvo, njihovi prijatelji in člani družin, so leteli iz Argentine v Čile. Bil je oktober, petek trinajstega. V Čilah naj bi odigrali tekmo proti najboljšemu čilskemu moštvu. Let je bil nevaren zaradi težkih vremenskih razmer, a potniki so se norčevali iz poguma pilotov in tako izsilili odhod letala. To je za vedno spremenilo njihova življenja.

Letalo je namreč med poletom čez Ande trčilo v vrhove in strmoglavilo na ledenike nekje sredi Andov. Pričujočo knjigo je napisal Nando, eden izmed preživelih. Med strmoglavljenjem je padel v nezavest, iz katere se je zbudil po treh dneh in izvedel, da je v nesreči umrla njegova mama in najboljši prijatelj, s katerim sta si bila blizu kot brata. Žrtev letalske nesreče je bilo dosti že na samem začetku, nekateri pa so umirali še nekaj časa. Med njimi je bila tudi Nandova najljubša sestra Susan. Nando se je z izgubami moral hitro sprijazniti, saj ga je čakal boj za življenje. Preživeli so se morali soočiti z obupnim mrazom in hudim vetrom, pri tem pa so imeli na sebi le lahka poletna oblačila, mnogi pa v svojem življenju do takrat snega sploh še niso videli. V prvih dneh so se nadejali rešitve, saj so pričakovali, da bo zunanji svet brez težav lociral kraj nesreče in začel reševanje. A upanje se jim je po nekaj dneh raztreščilo na koščke – po radiu so zvedeli, da so pogrešano letalo nehali iskati. Takrat so preživeli spoznali, da se bodo sami morali rešiti. Ko jim zmanjka hrane, trupla prijateljev in sorodnikov postanejo hrana…

Enkratna zgodba, v kateri je Nando, eden od preživelih, iskreno opisal svoja globoka čustva in pot, ki je šestnajst preživelim pomenila življenje. V zgodbi so opisani vsi njihovi vzponi in padci, njihova bitka s smrtjo in spoznanje, da bodo umrli, če ne postanejo kanibali. Zanimivo je prikazano, kako je nesreča vplivala na versko gorečnost preživelih. Eni izmed njih so popolnoma izgubili vero v Boga, drugi so jo okrepili, tretji spet Boga sploh niso povezovali s svojim doživetjem v Andih.

Primerjava med knjigama ŽIVI in ČUDEŽ V ANDIH: Prvo je napisal neprizadeti poznavalec zgodbe, pisana je v tretji osebi ter opisuje celotno dogajanje. ČUDEŽ V ANDIH pa se skoncentrira na doživljanje enega izmed preživelih, napisana je mnogo bolj čustveno, a ne poda celotnega ozadja. Težko se odločim, katera je boljša. Prvo sem prebrala pred nekaj leti in mi je ostala v lepem spominu. Priporočam obe.

Valerija Skrinjar – Tvrz; UJETNIKI SANJ

Ocena: 7

Ujetniki sanj je zgodba o medsebojnih razmerjih v družini in o prepletenosti usod posameznikov. Tesa je soočena s svojima dvema ostareila staršema. Mati ne more več skrbeti zase, njen samovšečni oče pa starost odklanja in zaničuje svojo betežno ženo. Oba skrivata svoje hrepenenje: mati Melina sanja o nkedanjem ljubimcu, ki se mu je morala odpovedati, oče Vedo pa goji iluzijo, da je še vedno privlačen moški kot nekdaj… Zgodba govori tudi o medicinski sestri sili in njeni pohlepni ter lažnivi materi Sani, ki imata težave zaradi odtujenosti.

Večplastna zgodba – govori o odtujenosti in pohlepu, v katerem se skriva želja po ljubezni. Berljivo, a zame nič več kot to. sama zgodba in način pisanja me ni pritegnil.

Marina Lewycka; KRATKA ZGODOVINA TRAKTORJEV V UKRAJINŠČINI

Ocena: 8

Predstavljajte si, da imate sestro, s katero zaradi sporov glede materine dediščine ne govorite že nekaj let. Potem se še vaš, 84 – letni oče odloči, da se bo poročil. In to ne s kakšno prijetno in prijazno gospo, ki bo z njim delila starčevske tegobe, temveč s pol mlajšo ukrajinsko imigrantko, ki sorodnikov svojega bodočega moža noče niti spoznati… situacija, ki sestri vero in Nado prisili, da zakopljeta bojno sekiro in združita vse svoje moči proti pohlepni mladi povzpetnici, ki želi njunega očeta obrati do kosti, hkrati pa uživati v življenju, ki ga nudi bogat zahod.

Knjiga nudi smešen, sveži humor in jo toplo priporočam vsem, katerih sorodniki so se poročili z Ukrajinkami. te so sicer prikazane stereotipno kot pohlepnice, ki se poročajo z bogatimi zahodnjaki le zaradi denarja. Knjiga nudi tudi vpogled v polpreteklo zgodovino Ukrajine.

David Nobbs; OBZIRNO SLOVO

Ocena: 7

Kate je 99-letnica, ki odšteva zadnje dneve do svojega stotega leta. Glede na to, da jo je pred kratkim doletela huda kap, verjetno tudi zadnje dneve svojega življenja. Čeprav leži v bolnišnici, je hudo bolna in se ne more premikati, njeni možgani delujejo brezhibno in se v celoti zaveda dogajanja v sobi. Obiskujejo jo otroci, sama pa se spominja svojega življenja z grenkobo, saj je prepričana, da je enega od njenih soprogov umoril njen sin…

Duhovita in deloma nerealno napisana knjiga, ki vpleta v sedanjost Katino preteklo življenje, ki je bilo nedvomno bogato: njeno mladostno ljubezen je vzela prva svetovna vojna. Prvi mož je bil ekscentrični slikar, ki je naredil samomor. Od svojega drugega moža se je ločila, ker jo je varal. Tretji mož se ji je odtujil v času svojega ujetništva med drugo svetovno vojno. Četrti soprog je bil hkrati njeni nekdanji drugi, a tokrat ga je varala sama. Peti mož je bil umorjen, vendar storilca niso nikoli našli. Šesti mož je bil hkrati tudi drugi in četrti. Vsi njeni zakoni so prikazani dokaj neresnično in so me skratka dolgočasili. Kar pa me je navdušilo, je opisovanje dogajanja iz bolnišnice. zelo duhovito, sicer mogoče s pretiravanjem, a zabavno prikaže stike zdravniškega osebja s svojimi rahlo prismuknjenimi pacienti.

Jeannette Angell; DEKLE NA POZIV, DVOJNO ŽIVLJENJE INTELEKTUALKE BREZ PREDSODKOV

Ocena: 8

Jen je profesorica sredi tridesetih let. Pred kratkim jo je zapustil fant, ki je s seboj vzel vse njene prihranke. Ker ima poleg tega še dosti dolgov, je prisiljena poiskati dodatno delo, ki bi ji omogočalo preživeti pol leta, do naslednjega plačila iz univerze. Nekako se domisli, da bi postala prostitutka –dekle na poziv. Poveže se z zvodnico Peach, ki ji posreduje telefonske številke moških, ki bi se radi srečali z njo. Jen se v posel dobro vživi in nima nikakršnih moralnih predsodkov. Tako opisuje svoj prvi plačani seks, seks z debeluhom, morebitnim posiljevalcem, umsko zaostalim….

Jen se ima za zelo inteligentno žensko, ki nima predsodkov. A kljub temu zahaja v protislovja. Pripoveduje, da je denar potrebovala le za premostitev denarnih težav, ki bi trajale maksimalno pol leta, a v poslu vztraja tri dolga leta. Poleg tega bi težave rešil preprost kredit. Bralcu vsiljuje misel, da je prostitucija le še eno nudenje storitev, pri kateremu čustva prostitutke ostanejo hladna in ravnodušna do svojega početja. V to sama ne verjamem in zato dvomim, da je knjigo napisal nekdo, ki se na to problematiko v resnici spozna. Jen v nikakršnem obdobju svojega življenja ne čuti gnusa do svojega početja. Kot visoko izobražena ženska se čuti vzvišena nad svojim poklicem. V knjigi je prostitucija prikazana kot včasih nevaren, a všečen poklic. Čeprav se ne strinjam z avtorico, mi je bila knjiga drugače všeč.

Liz Jensen; DEVETO ŽIVLJENJE LOUISA DRAXA

ocena: 7,5

Louis je nenavaden deček. Kljub mladim letom je namreč doživel nenavadno veliko nesreč. Že pri njegovem rojstvu je mati skoraj umrla. ko je bil še dojenček, je komajda preživel smrt v zibki. pri štirih letih je imel napad, zaradi katerega ni dihal skoraj deset minut. Pri šestih ga je skoraj ubil električni tok. Potem je staknil še zastrupitev z hrano, salmonelo, tetanus, botulizem in meningitis. Duhovita prepoved skriva srhljivo resnico. Louis preživi namreč osem nesreč, zanj in za njegovo nadaljnjo pot pa je odločilna deveta, pri kateri se izkaže, da njegova mati ni tisto, za kar se izdaja.

Knjiga v sebi skriva tragiko otroka, ki dobi materino pozornost le kot žrtev, razkriva materino manipuliranje z otrokom in ostalimi ljudmi…. Priporočam vsem, ki se ukvarjate s psiho otrok.

LISA SEE: SNEŽNA ROŽA IN SKRIVNOSTNA PAHLJAČA

Ocena: 9

Knjiga je postavljena v mračno obdobje v 19. stoletje, ko ženska na Kitajskem, kjer se zgodba dogaja, ni imela nikakršnih pravic in le malo možnosti, da bi si položaj izboljšala. Zgodbo svojega življenja pripoveduje Lili, ženska iz kitajskega podeželja. Lili je rojena v družini srednjega sloja, ki ženskam povezuje stopala, jim jih tako pohabi, a po kitajskem lepotnem idealu pomenijo tako oblikovana stopala edino možnost, da se povzpnejo po družbeni lestvici. Lili je posebno dekle. Vaški čarovniki ji na podlagi telesnih mer ocenijo, da ima visok potencial za razvoj popolnih stopal. Čeprav je deklica in pomeni na kitajskem manj kot žival, postane up svoje družine.

Na kitajskem namreč takrat ženska ni bila posebno cenjena. Rojstvo hčere je pomenilo sramoto. Ženski so položaj v družini zagotavljali le moški potomci. V kolikor sinov žena ni rodila, je bila zaničevana in postavljena na raven služkinje. Matere si tako hčera niso želele in jih največkrat niso bile sposobne ljubiti.

Vrednost ženske je tičala v njenih stopalih. Povezovati so jih ji začeli, ko je bilo deklici šest let. To je povzročilo, da so se kosti zlomile in stopalo oblikovalo v simbol cveta. Popolno stopalo naj bi bilo oblikovano kot lotosov cvet. Bilo naj bi polno in okroglo pri peti, spredaj koničasto in vso težo naj bi nosil palec sam. Prste in stopalni lok je bilo treba zlomiti in spodviti nazaj, da je bil sklenjen s peto. Kanal, ki nastane med sprednjim delom noge in peto, mora biti dovolj globok, da se v njegove gube navpično postavi velik kovanec.

Dekle tako nikoli več ni moglo teči, ovirana je bila tudi hoja. Cena za to svojevrstno »lepoto« je bila velika; trpljenje ob samem pohabljanju in smrtna nevarnost – vsaka deseta deklica je med postopkom dobila gangreno in umrla. Vendar to ni zaustavilo običaja; dekleta, katerim stopal niso pohabili, so končale kot »male snahe«, ženske, ki so bile na voljo vsem moškim v gospodinjstvu.

In zakaj so bila stopala, ki jih moderna civilizacija označuje za pohabljena, simbol največje lepote? Majhna stopala so pomenila dokaz osebne discipline in sposobnost prenašanja bolečin poroda, prikažejo žensko pokorščino in naredijo vtis na moževe sorodnike. Majhna stopala ohranjajo moškega v očaranosti med najbolj zasebnimi in intimnimi trenutki med moškim in žensko. Stopalo je bilo namreč oblikovano tako, da je moža vedno spominjalo na posteljne opravke. (no ja, to zadnje mi ni lih jasno)

Lili postopek povezovanja uspešno preživi, medtem ko njena mlajša sestra umre. Dnevi ji minevanju v pripovedovanju in poslušanju zgodb. Do prelomnega trenutka pride, ko jo zvežejo s Snežno rožo, dekletom iz bogate družine. Zveza laotong je zveza dveh deklet, ki se ujemata v nekaterih za Kitajsko bistvenih lastnostih. Taki dekleti si izkazujeta večno prijateljstvo in sta si v uteho v življenju, hkrati pa takšna zveza prinese družini ugled. Snežna roža in Lili se skupaj učita in sporazumevata preko pisem, pisanih na pahljačo, v pisavi, ki je znana samo ženskam. Ker moški pisave ne poznajo, si lahko ženske zaupajo svoje medsebojne stiske.

Prijateljstvo s Snežno rožo se ne konča še takrat, ko Lili ugotovi, da je bila prevarana s strani vedeževalke in staršev, vendar je pozneje postavljeno na preizkušnjo, ob kateri pridejo na plan Lilijine napake. Omejitve in pokornost, ki jo Kitajska tradicija vceplja v ženske že od rojstva, se vtihotapi tudi v njun odnos in ga skoraj za vedno uniči….

Ob branju knjige se bralec vživi v razmere žensk v takratni Kitajski. Pisateljici je uspelo ujeti Kitajski dug tega časa, položaj žensk: žena, mater in hčera. podrobno opisuje pohabljanje stopal, ki pa ga ne napada, temveč prikaže vdanost v usodo mladih deklet in nikakršno obžalovanje, ko morajo matere to storit svojim hčeram. Končni izdelek je tako nagrada in ne pohabitev. Zanimivo je predstavljena tudi skrivna pisava žensk »nu šuja«, njen nastanek in razvoj. Meni skratka zelo všečna knjiga, ki prikazuje dosti motivov in pusti globok vtis na bralca. Priporočam.

AUBREY FLEGG; DEKLE V ZELENEM, krila nad Delftom

Ocena: 7,5

Prvi del trilogije nas postavi na Nizozemsko v sredini 17. stoletja. Luise je šestnajstletno dekle iz bogate lončarske družine. Namen njenega očeta je, da jo poroči z njenim dolgoletnim prijateljem iz otroštva, Reynierjem, in tako združitev dveh lončarskih podjetij. Tako se družina odloči, da bo dekle portretiral slavni slikar Haitink. Louise se med portretiranjem spoprijatelji z neprivlačnim slikarjevim pomočnikom, s katerim imata več skupnega kot z Reynierjem. Zdi se, da jima je usoda naklonjena, saj družina hčer ne sili v poroko in ceni njene odločitve, a na koncu knjige pride do tragičnega preobrata…

Knjiga prikazuje razgledano, bistro in za tiste čase precej nenavadno dekle, ki se zanima za znanost, tehniko, astronomijo in umetnost. Opisano je nastajanje umetnine. Šokira nas tragičen konec. Berljiva knjiga, ki je napisana za mladino.