LONNIE COLEMAN; PLANTAžA BEULA, SAGA O ZEMLJI IN LJUBEZNI (1. IN 2. DEL)
Ocena: 8,5
Gre za družinsko sago, postavljeno v sužnjelastniško Ameriko v 19. stoletje. Na plantaži Buela prebivajo temnopolti sužnji v presenetljivi harmoniji s svojimi belimi gospodarji. Spoznamo Lovey, črnko, ki se po statusu lahko primerja z Deborah, svojo gospodarico, prav tako sta najboljša prijatelja njuna sinova, Floyd in Leon, ki sta v mladosti nerazdružljiva, nato pa ju življenjska pot loči. Leon se poroči s prijazno Sarah in skupaj gospodarita na Bueli. Leona žena ne privlači, čeprav jo ljubi, zato si spolnosti išče drugod, celo pri ženini sestri Laurette. V nasprotju z njim pa se temnopolti Floyd ne poroči, ker je zvest edini ženski, ki je ne more dobiti - Leonovi ženi Sarah.Spoznamo tudi usodo Clovis, lahkožive sužnje, nekoliko čudaško Selmo, Laurette, ki se svojemu položaju v družbi odpove in postane gledališka igralka.
Sicer sem prebrala šele prvo knjigo, a komaj čakam drugega dela. Knjiga mi je zelo všeč in me je popolnoma posrkala vase. V knjigi so podani različni človeški značaji in njihove usode; presenetljiva je sloga med sužnji in gospodarji. Suženjstva knjiga ne obsoja, in na nekaterih delih celo hvali belce pri ravnavnju s sužnji. Zanimiv se mi je zdel prikaz spolnega odraščanja deklet v tistem času - črnke so nedolžnost nemalokrat izgubile že v otroških letih, medtem ko je bila spolnost za bela dekleta tabu in pred poroko niso imele jasne predstave, kaj spolnost sploh je, zaradi česar je večkrat prišlo do travm ter so preživele poročno noč, ki so jo doživljale kot posilstvo.
Kot sem rekla - lepa knjiga, lahka in berljiva, a pusti vtis, v ospredju pa so predvsem različne življenjske usode in značaji kot zgodovinsko dogajanje.