MeiMei je napisal/aMislim, da je genetsko pogojeno, koliko maščobe imaš v telesu in tega se po mojem ne da spremeniti, razen s stradanjem.
Huh, s tem se pa ne strinjam. IMHO so ti geni bolj izgovor za vse, kar se nekaterim ljudem ne da potruditi. Zagotovo se morajo nekateri (veliko) bolj potruditi, da ohranjajo ustrezno telesno težo oz. delež telesne maščobe, kar velja tudi za pridobivanje mišične mase, pa učenje različnih stvari ... nikakor pa ne verjamem, da je določeno, ali bomo debeli ali suhi. Prej bi rekla, da gre za navade, za to, kar smo se naučili od staršev, pa najsi gre za odnose, prehrano, gibanje ...

V zvezi s tem (oz. tudi na splošno) priporočam tudi ogled
Zeitgeist: Moving Forvard, kjer eden izmed znanstvenikov zelo dobro razloži, kako je z geni in kako se dandanes manipulira z njimi.
Zgoraj napisano lahko potrdim tudi iz svojih izkušenj

(npr. celo življenje do 24. leta sem imela previsok % telesne maščobe in so mi vsi govorili, da je to v familiji in da imam 'močne kosti'.

No, nisem se dala, ker pač nisem bila slepa in sem videla in čutila, kaj nosim na svojem telesu, kar ni 'moje'. Shujšala sem 15 kg in potem ni bilo več nobenega omenjanja 'močnih kosti' - ravno nasprotno - izkazalo se je, da so z izjemo gležnjev precej drobne.).
Keks je napisal/aNo jaz sem dobila tak občutek ob komentarjih kako lahko poje toliko OH, da bi nekatere že umrle itd.
... saj ni čudno, da je toliko anoreksije in sekiranja glede postave, če ena punca z normalno težo napiše, da rada je OH, pa jo vse napadete in skritizirate.
OK, danes imam pa že rahlo dovolj raznih 'prevajanj' stvari, ki jih nikoli nihče nikjer ni napisal.

- Ja, mene bi ob taki količini kosmičev v enem obroku razneslo. Pa če povem, da jih toliko ne poje niti moja boljša polovica, ki ima pribl. 94 kg in skoraj 190 cm (in jih ni niti, ko je treniral za 42 km maraton), upam, da je jasno, da je to za 165 cm visoko punco v enem obroku preveč.
- Nobena ni kritizirala njenih nog ali ji rekla, da je debela. Divjakinja je sama prosila za nasvet in ga tudi dobila in mislim, da nobena ni bila nesramna, žaljiva ali omalovažujoča, ampak se je trudila ji svetovati po svojih najboljših močeh in znanju.
- Skušati pomagati in svetovati nekomu, ki sam prosi za nasvet, NI napadanje in kritiziranje.
Ne vem, kaj bi nekatere rade - da se vprašanja ignorira? Da nekomu, ki prosi za pomoč in nasvet, odgovorimo, da ga ne potrebuje? Ali zahtevamo, da prej objavi sliko, da bomo ostale vehementno presodile, če ga res potrebuje?
Ali se lahko svetuje le pudre, lake in šminke?
Res mi ni jasno, čemu taki komentarji, ko je nekdo
sam prosil za pomoč, povedal dejstva in s(m)o se ostale potrudile, da bi mu svetovale in pomagale, da bo dosegel cilj,
ki si ga sam želi, kar je tudi sam večkrat jasno izrazil.