Sprašujem se, ali je smiselno ostati v nekem "razmerju", za katero ne vem, ali to sploh je, saj mi fant sploh ni dal vedeti, ali sem njegova punca in nekateri oz. kar večina niti ne vedo ali sem v zvezi ali ne. Nikoli mi ne pove, da me ima rad, kaj šele kaj več in posledično mu tudi jaz nikoli ne izpovem čustev, čeprav so le-ta do njega močna. Včasih se ne slišiva tudi po več dni in čeprav hodim k njemu domov se z njegovimi starši sploh še nisem spoznala. Mami me je zgolj predstavil. Ker je njegov odnos do mene takšen, je potem tudi v meni prisoten nek strah in se zato večkrat vprašam, ali sem mu sploh pomembna in kakšna so njegova čustva do mene, če sploh so.
Kakšno pa je vaše mnenje glede opisanega?