Najbolši prijatelj in čuden odnos

Ti najprej razčisti, kaj bi sploh rada od njega in od nas. Meni ni jasno, kako je lahko en moment vse idealno, potem se pa spreta do smrti. Zaradi česa? Zdi se mi, da če bi se dejansko spustila v razmerje, bi počilo že prvi teden, tako pa ima on lahko nekaj časa mir pred tabo in je s svojo punco, ki pa izgleda tudi ni idealna, sicer ne bi s tabo imel nič. Igra se s tabo, ker vidi, da ima lahko obe, tebi pa očitno to tudi ne paše. Glede na to, da se zapletaš z nekom, ki je vezan, potrjuje, da niti ti nimaš morale, ker ti je najbrž zdaj že jasno, da svoje punce zate ne bo pustil (sicer bi jo že). 

Svetujem ti, da presekaš odnose in si najdeš drugo družbo. Nazaj na prijateljske odnose kot so bili, preden sta postala intimna, ne bosta več šla, to je jasno. Priznam pa, da iz tvojega posta človek težko kaj razume, ker se vse skupaj sliši kot totalen nonsense za kogarkoli z malo samospoštovanja.

...

Tole je katastrofa na vseh koncih. In on, ki ima punco, je ljubosumen, da imaš ti še nekoga? Ironija, kajne? Starejši moški, ki niti sam ne loči, kaj je prav in kaj ne, res ni vreden tvojega časa, truda in živcev. Nismo več v srednjem veku, da bodo starši narekovali, kakšno ženo bo imel sin. Menda nisi stara 15 let (resnično upam, da ne)? Na forumu je precej planetk srečnih v zvezah, kjer je razlika v letih precejšnja.

Naj ti še enkrat povem ta očitno: iz tega ne bo nič, najdi si nekoga drugega in ne dovoli, da boš odnesla še več psihične škode kot je imaš že zdaj. Slednje pravim samo zato, ker bi se ženska s hrbtenico in samospoštovanjem že zdavnaj spokala stran (sploh če je prisotna tretja oseba!), ti pa te racionalne odločitve izgleda nisi sposobna naredit, ker se ga verjetno oklepaš iz čistega strahu pred osamljenostjo. Ne rabiš več razlagat, kako in kaj, to je moje iskreno mnenje in dvomim, da bodo dodatne podrobnosti karkoli spremenile.

Kaj pa potem sploh hočeš od nas? "Požegnat" tega vajinega odnosa ne moremo, kritike te pa ne ganejo. Praviš, da imajo punce prav in se strinjaš, da je to "razmerje" totalno nezdravo in nevredno osebe, ki spoštuje sama sebe (in druge), ampak da ne glede na vse ne boš prekinila z njim. In kaj zdaj? Zakaj si se sploh odločila pisat sem, če nisi pripravljena ničesar spremeniti?

Resnično se rabiš z nekom pogovorit, da ti razloži, da se svet ne vrti samo okoli njega in da te zvleče v neko novo družbo, da spoznaš druge ljudi. Čisto možno, da te trenutno nihče drug ne privlači, zato pa bi bilo dobro navezat nove stike in poznanstva. Lahko počakaš, da on malo odraste, za zdaj prekineš stike in čez par let vidiš, če vaju usoda spet združi. Mogoče boš v vmesnem času že povsem pozabila nanj.

...

Že zjutraj sem vidla tvoj post pa nisem razumela kaj sploh hočeš od nas - kritiko, odobravanje, mnenje...? Vsi te razumemo, da te nekaj "vleče k njemu" in se mu ne moreš upret in oh in sploh. Ja, tut sama sem bila taka, noro zaljubljena v fanta, ki je imel punco, bil je starejši od mene, bil je tist pravi bad boy, ko vse punce norijo za njim. Vsakič, ko smo bili zunaj sva se lubčkala, objemala, pogovarjala, celo k njemu sem šla prespat eno noč. Ampak sem bila stara 15 let in se kljub temu nikol nisem spustila v intimne odnose z njim. To so bili časi srednje šole, ko sem bila zelo nesamozavestna, imela sem en kup problemov sama s sabo (pač kot večina najstnikov) pa sem kljub temu imela tok pokončno hrbtenico, da nisem imela intimnih odnosov z njim čeprav si je sam to želel. Zdaj, ko se spominjam teh časov nazaj sem zgrožena nad sabo, da sem lahko sploh karkoli imela z nekom, ki je bil v zvezi. Pa je bilo tut vse popolno, ko sva bila skupaj in sva se dobro razumela. Treba je pač odrasti in spoznati vrednote, ki ti v življenju nekaj pomenijo in predvsem morajo naša dejanja sloneti na teh vrednotah. Ne predstavljam si, da bi varala svojga fanta, ker konec koncev ga potem ne rabim če imam tako močno, neustavljivo željo po nekom drugem? Si kdaj pomislila, da si tvoj prijatelj s tem, ko ve, da si ga dve želita samo dviguje ego in zadovoljuje svoje potrebe? Pa misliš, da starejši, ki so poročeni nevem koliko let nikoli ne flirtajo z nekom ali pa se malo lepše pogledajo? Pa to še ne pomeni, da se bodo vsi prepustili strastem in pozabili na svoje partnerje, otroke in ljudi, ki bi jih prizadeli samo zaradi lastnega užitka. Tisti, ki pa se...ah to je pa že druga tema.

Tudi sama sem mislila, da tega fanta ne bom prebolela in da je konec sveta. Še isto leto pa sem spoznala fanta s katerim sem že osmo leto in na tistega fanta gledam samo kot na eno veliko napako, ki sem jo nardila kot zmešana najstnica. Pa še nekaj...ko sem bila s svojim fantom približno tri leta me je ta isti fant klical in vabil k sebi, da bi, po njegovo, nadoknadila zamujeno priložnost. In ja, me je zamikalo za sekundo, ker nikoli ne bom na njega gledala samo kot na znanca saj je bil moja velika ljubezen, ampak sem ga kljub temu jasno in glasno zavrnila. V takem trenutku se pač vprašaš kaj si želiš in kaj je prav. Saj smo vsi samo ljudje, ampak tako kot so že predhodnice povedale - treba si je postaviti mejo, saj nisi več otrok in veš (ali pa bi morala vedeti) kaj je prav in kaj narobe.

Ne vem, ampak zadnje čase prav opažam ta trend 'bojazni' pred tem, da bi ostali sami in potem neko neracionalno oklepanje vsakega (ne glede na to, kako se ta človek do nas obnaša), nekako po načelu: bolje išta nego ništa. Ne morem se bolj NE strinjati s takim mišljenjem in razmišljanjem, a opažam, da postaja to nekako trend. Ker je danes tako zelo pomembno, da te nekdo pač ima ''rad'', karkoli že to pomeni. Imeti nekoga rad oziroma biti v zvezi sta postala dva tako raztegnjena pojma v smislu interpretacije, da pod to spada zdaj že vse. Tudi, če te tip tepe, vara, piše grozilne sms-e, je bolestno ljubosumen.... Pha, ni važno! Važno je, da me ''ima rad'', da lahko rečem, da 'nekoga imam' in da 'sem v zvezi'.

Ne vem, kdaj je to postalo večja vrednota kot so samostoštovanje, zaupanje, pristen odnos, spoštovanje ostalih ljudi itd... Skratka nek uber alles pojem in najvišji cilj v življenju.

Sama sem prepričana, da dokler nisi sam dovolj zrel in nimaš razdelanih in razpucanih stvari v glavi, kje so tvoje meje, kaj zate pomeni sploh besedna zveza 'imeti nekoga rad' ali celo 'ljubiti', kaj točno spada pod te pojme, si v svetu zvez in odnosov lahko hitro izgubljen in povožen. Ne govorim tu o nekih idealnih ''filmskih'' predstavah o brezpogojni ljubezni, nerealnih pričakovanjih da je partner nezmotljiv, vsemogočen, oh in sploh popoln.

AMPAK: neko mejo pa si vsak pri sebi mora postaviti, vsaj neko minimalno toleranco, preko katere se pač ne spusti. Jaz nikoli (in ja, čeprav se zarečenega kruha največ poje) ne bi zmogla bit z osebo, ki je v zvezi (tu predpostavljam, da bi jaz zato vedela, drugače tako ali tako odpade). Ker varanje je nekaj najbolj nesramnega, zahrbtnega, grdega...kar lahko nekomu storiš. Še posebej, če si ga po tem sposoben pogledati v oči in mu reči tiste besede ''rad te imam'' ali celo ''ljubim te''. In vsak, ki pri tem sodeluje (torej tisti 'ta novi') je prav enako kriv.

To nametavanje takih izrazov, kar tako malo sem ter tja, brez globje vsebine, je katastrofa. Jaz nikoli nisem bila sposobna reči 'rada te imam' zelo hitro . Preden sem to rekla, sem imela ogromen cmok v grlu in me je stiskalo v želodcu. Ker mi ta fraza veliko pomeni in tega ne rečem kar vsakomur. Te besede so pridržane za nekoga, ki ga dejansko imam rada. 
Gre za besedno zvezo, napolnjeno z vsebino. Zame to pomeni, da osebi zaupam (ti si napisala, da se imata super, ampak da mu sploh ne zaupaš? Verjetno zato, ker s tabo vara svojo punco? hm), da lahko povem svoje mnenje, da ni več tistih otročarij in ignoriranja, da se lahko o vsaki stvari pogovorim, tudi če je še tako blesava, da lahko jokam, da se lahko zanesem na tako osebo. Ja, vse to pričakujem in zajamem, ko nekomu rečem, da ga imam rada.

Ampak, kot pravim. Zdaj je postalo pa najbolj bistveno na tem svetu, da pač nekoga imaš. Tudi če te vara. Tudi če ti nikamor ne pusti, je ljubosumen kar tako, te ignorira. Še vedno te vleče nazaj. Zakaj?
Zato, ker nimaš razčiščenih stvari pri sebi, ker ne veš, kaj pomeni beseda 'rada te imam' ali 'ljubim te', ker se hočeš definirati preko njega, oziroma tega kar imata (kar je nič), namesto da bi delala na sebi in svoji samozavesti.

Sem malo preterala vse skupaj, ampak me take stvari res pogrejejo. In ja, najlažje je biti pameten in nekaj napisat. Storiti kaj v lastnem življenju pa je težje. Meni je 'uspelo', sem pustila fanta po 4 letih na vzven zelo krasne in popolne zveze, da so me vsi debelo gledali. A zame je bila to najboljša odločitev, ki bi jo verjetno morala sprejeti že kakšno leto ali dve prej. Ker je moj 'rada te imam' takrat pomenil ravno to: hočem imeti nekoga, ker nočem biti sama, tudi če se slabo počutim v tej zvezi. Pa sem se malo poglobila, razmislila in ugotovila, kaj si želim od svojega partnerja in kaj je moj ''minimalni standard'', ki sem ga ravno zaradi zgoraj opisanih stvari postavila relativno visoko. In čeprav zaradi tega odpade kar precejšen del moške populacije, mi je zdaj tako všeč. Fant zadosti prav vsem mojim ''pogojem'' in moram rečt, da sem res zelo srečna z njim.
Če pa stvari niso razčiščene, ne postaviš mej in niti ne veš, kaj si sploh želiš, pa vsak dela s tabo, kar želi oziroma, kolikor mu dovoliš.