Precej sem se prepoznala v Dominikinem postu.
Sama imam uber komplicirano razmerje z mamo. Ko sem še živela doma je bilo grozljivo, zdaj je pač znosno, čeprav me skoraj vsako nedeljo še vedno uspe potolči do nule.
Nonstop kritiziranje vsakega delčka mene posebej, ob izredno dobro opravljenih nalogah mlačen odziv plus kritika glede nedobro opravljenih nalog iz preteklega obdobja. Kritika absolutno vsega od prijateljev do življenjskega sloga, nonstop nalaganje popolnoma nepotrebnih opravil in kritiziranje kvalitete opravljenega dela, pasivna agresija, izsiljevanje, takisto večno pomanjkanje denarja...
Zaplankanost pri vseh družbenih tematikah per se, potem pa še dodatna, ker ima pač 20 let starejšega tipa, ki je retardiran šovinističen pametnjakovič, ki jo ima za služkinjo in ji pere možgane na dnevni bazi.
Nikoli v življenju še nisem slišala, da izgledam dobro (kaj šele odlično). Glede na veljaven "družbeni red" razumem, da se večini ljudi ne bi zdela privlačna in drop dead gorgeous, ker sem pač debela. Ampak for fuck's sake: izgledam dobro, je to tako težko izustit? Sploh lastni mami, ki mi na enkratnem tedenskem skupnem kosilu vsaj 70krat na obisk še vedno ponavlja kako sem debela, da bi morala bolj skrbet zase, da naj že neham jest sladkarije, da imam grozno frizuro, kaj mi ni jasno da še nisem diplomirala, zakaj nosim obleke, ki mi povečajo rit itd itd...
Šele nedolgo nazaj sem le uspela dojeti, da izgledam lepo nazunaj in navznoter. Sem samozavestna, urejena, oblečena kilaži primerno in koleščki se mi vrtijo v pravo smer.
Nikoli ne bom pozabila travm iz otroštva, ko mi ni bilo kaj prav v kabini, pa se je s prodajalko in drugimi strankami pogovarjala češ kako problematično je kupovat cunje zame, ker mi nič ni prav (obenem pa se ni potrudila, da bi našla pravo trgovino, kjer bi imeli normalne zadeve in ne bi rabila nosit kavbojk za odrasle moške v osnovni šoli). Vedno isti 2 vaški štacuni in nikamor drugam.
Pa kako je komaj čakala da grem k birmi da dobim denar od sorodnikov s katerim je plačala položnice, ki jih je šparala za to priložnost vsaj nekaj mesecev prej. Preprosto vzela je vse.
Pa kako se je njen pri družinskih slavjih delal norca iz mene kaj tok boš pojedla, nikol ne boš dobila nobenega fanta, ki te bo maral, ker si tako debela.
Pa kako sem lahko tako neumna, da ne naredim izpita v tretje, in tako naprej v nedogled.
Dala je ubit mojega psa, brez da bi mi povedala.
Razumem, da ji ni bilo lahko (oče, torej moj dedek, je pred mojim rojstvom precej pil in sta se z babico pogosto kregala, mlajša sestra dobi vso pozornost in denar, mama ne sme v srednjo šolo, ker ni denarja, začne delat v fabriki pr 15, zanosi z mano pri 20, tip jo takoj pusti in ne upa me sploh prinest domov), vse ji odpustim, čeprav nikoli ne bom mogla pozabit na konstantna poniževanja.
Pomembno je zgolj to kako ona izgleda pred zunanjim svetom, da je nad fasado super prijazna in ustrežljiva za vsakogar in vedno na voljo vsem.
Hvalabogu sem do sredine srednje šole imela babico in dedka, ki sta se postavila zame. Drugače bi še bolj zavozila, kot sem sicer. Ko je umrla babica se mi je podrl svet, takrat sta me mama in njen še bolj poniževala.
No dala sem ven, se že malce bolje počutim.
In popolnoma razumem, zakaj se bojite imeti otroke. Če ne bi imela partnerja, ki mi je pomagal odkriti zakaj sem taka kakršna sem in me prepričal da naj delam na sebi ne pa bežim pred sabo, ne bi nikoli imela otroka, ker bi doživljal isto. Nehote, ampak zaradi zakoreninjenih vzorcev obnašanja.
Ko dobim službo za nedoločen čas oziroma ko on sploh dobi službo se bom odločila za potomstvo. Intenzivno se bom trudila da ohranjam zdrave odnose.
Hvalabogu da sem se odselila, najprej v lj, potem k svojemu, ker če ne ne bi bila več med živimi ali pa bi bila v polju.
Ostanite kakršne ste in napnite vse sile, da se boste čimprej osamosvojile.
So družine, ki funkcionirajo, ker starši ugotovijo, da so potomci postali odrasli in jih smatrajo kot zrele osebe.
So pa tudi družine, ki otroke vedno smatrajo kot podrejene in na njih stresajo svoje nezadovoljstvo nad svetom in svojim lastnim življenjem.