Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Naše 'disfunkcionalne' družine

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8 , 9 , 10 , 11
ninnna
Starost: 39Pridružen: 18. jan 2006Prispevkov: 2123Kraj: pod kovtromStatus:Offline
Objavljeno: 14. mar 2012 13:44
Povezava do prispevka
Se popolnoma podpišem pod zadnjo sklepno misel.
 
Niika če je sosedi mladenič joint ponudil ji lahko ti naprimer en krog z avtom, ampak samo če bo petke obula Smile
How come Barbie never got pregnant? Ken always came in another box
0
Nazaj na vrh
Orion
Starost: 37Pridružen: 3. mar 2010Prispevkov: 857Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 14. mar 2012 23:48
Povezava do prispevka
Šele zdaj, ko spet živim doma vidim, koliko enih vzorcev obnašanja sem prevzela od staršev. Pa nisem mela nekega travmatičnega otroštva, v bistvu smo čist povprečna družina. Če pogledam odnos med mojimi starši in primerjam s tem, kako sem se jaz obnašala v določenih situacijah, mi je zdaj čist jasno, zakaj sem reagirala tako, kot sem. Zadnje čase mi največ težav povzroča to, da se težko zanesem na drugo osebo, ker me je blazno strah biti "odvisna" od koga oz. komu pripadat. Dosti po moje izvira iz tega, da je bila moja mami za ogromno stvari sama. Če se fotr ni strinjal z njo, je pač dvignil roke in pustil, da mami sama reši stvar, kakor hoče. Očitno sem se iz tega naučila, da na koncu vedno ostaneš sam in da se ne smeš nikoli zanašat na druge. Kar vem, da ne drži, pa vseeno tako razmišljam  
0
Nazaj na vrh
st
Starost: 11Pridružen: 24. apr 2005Prispevkov: 1859Kraj: SlovenijaStatus:Offline
Objavljeno: 15. mar 2012 9:07
Povezava do prispevka
Meni se zdi, da imaš prav.
Res je vsak sam.
Ne da se ne smeš zanašati na druge... Ampak dostikrat ko se zanašaš, si razočaran oz. nezadovoljen z načinom kako je to drugi opravil/naredil, ker to ni bil točno tvoj način. Na koncu se res ponavadi stvari lotiš kar sam. Lažje je očitati drugemu, če je nekaj zamočil kot samemu sebi. V praksi je največkrat tako, da pokažemo prst v drugo smer in skoraj nikoli ga ne usmerimo proti sebi.

Full je premalo skladnosti. Ne znamo prav dobro delati isto stvar v dvoje. Prispevati vsak svoje in se (dokaj) ujeti kot harmonična dvojica.
Fejst slabo za vse nas, ki nam to ne uspeva.

Kdor ne govori, kar misli, tudi ne bo delal, kar govori.

We are masters of unspoken words and slaves of the ones we spoke of.

;-{)
0
Nazaj na vrh
Orion
Starost: 37Pridružen: 3. mar 2010Prispevkov: 857Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 17. mar 2012 13:09
Povezava do prispevka
Sej ravno v tem je problem, kar si napisala na koncu: ne znamo funkcionirat kot par - sodelovat, se medsebojno podpirat, si pomagat, zaupat,... Ker se bojimo, da bomo ostali sami in ker nočemo, da nas drugi prizadene, delamo stvari vsak zase, držimo druge na distanci in na koncu točno zaradi tega ostanemo sami  
0
Nazaj na vrh
Sinthija
Starost: n/aPridružen: 12. maj 2004Prispevkov: 9772Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 8:42
Povezava do prispevka
Hvala Bogu jaz nimam tega problema in moj dragi tudi ne. Oba dobro vema, da se lahko na drug drugega 100% zaneseva in se podpirava v vseh stvareh in funkcionirava skupaj neverjetno dobro, sva res pravi team. Pri pomembnih stvareh se vedno posvetujeva drug z drugim, ker vema, da če sam nimaš ideje, jo bo partner definitivno imel.
 
Sicer pa na splošno v življenju, ko spoznaš ljudi malenkost bolje, hitro ugotoviš na katere ljudi se lahko zaneseš in na katere ne.
"Najlepši okras ženske je ljubezen. Najlepša oblačila na ženski pa so roke moškega, ki ga ljubi."
0
Nazaj na vrh
kokola
Starost: 23Pridružen: 13. feb 2008Prispevkov: 3747Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 10:23
Povezava do prispevka
niika je napisal/aSmotka21, kot bi brala svoj odnos z mamo nimam nasveta zate, samo  meni je hudo, ker bo mami prepozno ugotovila, da me izgublja...jaz tako rada hodim k fantovim staršem na obisk, kjer me njegova dva VEDNO objameta in se pogovarjata z menoj pa rečeta, kako sta me vesela in ponosna name...
 
Podpis.
Pri nas je sicer tko,da je mama,kot je smotka21 napisala,zelo kritična,ukazovalna in stroga.V bistvu do vseh,ne sam do mene,tako da pač nisem izjema od tega.Tata pa,da ima mir,ji izpolni vsako muho,čeprav reče,da nima prav.  In mama more vedno dobit,kar reče oz.hoče.
 
Pri nas doma je zelo očitno,da sta ona 2 proti meni. Z mano noben ne drži, čeprav imam velikokrat prav oz.mama nima prav. Medsebojno se podpirata, navivata en za drugega,jaz sem se pa čist slučajno rodila in zmotila njihov odnos. Do nedavnega sem bila precej bolj bojevita,čeprav je to pomenilo,da je bilo zmeraj napeto.Takoj sva se skregali, samo, da sva bili 10minut sami doma je bilo dovolj.Jaz popenim hitro, ona pa nikoli ne prizna, da nima prav. Eksplozivna kombinacija.
Spomnim se,da mi je 1x,ko sem po kosilu prala posodo,dvignila majico in mi rekla, poglej kak trebuh maš.Meni se je kr stemnilo. In sem popenila in si majco potegnila dol in ji nakričala naj mi da mir, da me ne briga kak trebuh imam (ni bil nikoli ekstremno velik).Je bila takoj hajka v hiši, ona je tatu rekla,da sem jo udarila, ko sem jaz povedala mojo verzijo mi je verjel, a vseeno..On pač drži z njo. In je rekel, naj se ji opravičim. Pa sem rekla,da raj umrem kot da se opravičim za nekaj, kar nisem naredila. In se ji tud nisem. Po dobrem mesecu je sama od sebe začela govorit z mano.
 
Komaj zdaj opazim kak vpliv sta imela name.Ko ti nekdo celo življenje govori,da nisi dober, da ne znaš, da ne-vem-kaj-vse,začneš podzavestno verjeti v to.Celo življenje sem se sovražila,in to se je pokazalo skozi depresijo,skozi motnje hranjenja,skozi boječnost,z iskanjem pozornosti, z nesamozavestjo..Nikoli nista pomislila,da je morda krivda na njih. Nikoli. Jaz ne vem kako zasleplen si lahko,da ne vidiš kaj se ti dogaja z otrokom.
 
Ko sem se skrivala pred ljudmi v sobi, ker sem bila itak prepričana, da sem preveč nagravžna, da bi se kazala. sta mi težila, da se ne znam obnašat in pizdila,kaj je narobe z mano.Noben se ni spomnil,da že leta in leta poslušam (od mame),da bi morala shujšat,it h kozmetičarki,se začet bolj rihtat..Tata je pa stal zraven,ni rekel nič,a meni je to pomenilo,da se strinja.
Dobro,sem preživela to.Sicer pa še vedno razlaga,da nisem dovolj.Ne lepa,ne dobra,ne delavna, da ne znam. Vse sicer preslišim, a podzavestno to verjamem. Ko začnem nekaj delat, sem prepričana, da mi ne bo ratalo. Zaradi tega se (vem,napačno) ponavadi izognem ne nujnim stvarem.
Ko grem kdaj z avtom in peljem zraven mamo recimo, je cela prestrašena, da bom razbila avto.  Pa ne vozim tako zelo slabo oz.tud ona ni lih talent.
Kar nekaj res.In pol,ko greva nekam in sem itak živčna,ker vem,da je zdraven,vozim slabše kot vozim,ko sem sama.Ker me prav nervira.
Da ne govorim o tem,da lahko doma redkokaj delam. Mama dela vse - briše po tleh, sesa, itd. Meni ne pusti zdraven, ker ne znam tko dobro kot ona. Ko neseva sušit skupaj perilo, vedno vse popravi za mano. Ko zlagam brisače in ostale, tudi vedno popravi. Ni stvari, ki jo naredim dobro. Sem pa v fazi, ko se sam smejem zdraven..Prej sem se še sekirala, obračala oči, ampak si mislim, glej, pa naj dela sama - če je že kao edina, ki zna. Ker mi noben ne bo rekel, da nisem sposobna spucat hiše. Sem živela 6let sama,pa nisem umrla v umazaniji in prahu. Mi je sicer bedno,da ne pomagam,ampak če mi ne dovoli,pa naj se maltra sama. Jaz poskrbim za moje prostore,pa so lih tko čisti in urejeni, če pa se njej to ne zdi dovolj dobro - izvoli in pucaj.
Pred časom je moj dobil službo 10km od mene (prej je živel 100km stran),sva seveda vprašala če jima je ok,da se preseli k nam (druga opcija bi bila,da si skupaj iščeva stanovanje).Mama je bila seveda ful proti,ker ne mara,da nisva poročena in da živiva skupaj  (pustmo to,da je ona 2leti živela pri starših s tatom,pa nista bila neporočena)..Ni ji bilo najbolj prav,da je pri nas in sem ziher,da ni razlog tisti,ki ga je omenila. Ok,ni panike,sva rekla,da pač bova začela iskat stanovanje in da se spokava čim bo možno.In pol, ko sva začela hodit na oglede, je popizdla,da kaj se greva.Zakaj?Ker ona je računala,da bom jaz ostala doma (da mi bo lahk ukazovala in me imela pod nadzorom),on pa da bo živel drugje.Sem jo vprašala če je normalna. No,pol nekak (ker ni hotla,da grem od doma) je pristala na to,da živiva pri nas, ma ji seveda ni najbolj prav.Kar se zna skrivat. Pa naj omenim, da je moj res priden,ful prijazen,dosti jim pomaga,vsi (tudi moj tata) ga obožujejo,edin ona ne.Pa vem,da nima nič osebnega proti njemu, do vseh je taka, čudi me, da ga je prej imela rada.
Mene ful ima,da bi se spokala stran,samo pol vem kaj sledi..Očitanja,metanje polen pod noge in še ne vem kaj. Pa škoda mi je tudi zato, ker je mama redko doma (med tednom jo vidim le po 20h), tata pa vedno sam v velikanski bajti. Dokler bo situacija v mejah normale - tako kot je zadnje čase - bom še doma, potem pa ob prvi priliki spokam stran.In ko bom šla stran, mislim, da vejo, kaj vse to prinaša.
 
Jaz se tudi vedno veselim, ko grem k družini od mojega. Žal so daleč in jih vidim le cca 1x mesečno. Neverjetno ljubeči so in prijazni ..Tašča je miljonkrat bolj materinska kot moja. Takoj bi menjala. Za kaj se je moja odločila za otroka mi ne bo nikoli jasno. Verjetno nista planirala (čeprav sta mi večkrat rekla,da sta), lahk pa da nista planirala met tko groznega otroka,kot sta ga pol dobila.

All I've learned from my mistakes is that I can't stop repeating them.
0
Nazaj na vrh
magrateja
Starost: n/aPridružen: 19. okt 2008Prispevkov: 2577Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 11:08
Povezava do prispevka
kokola je napisal/a tko groznega otroka,kot sta ga pol dobila.


Ne takih stvari pisati, niti v šali (ker kot si sama napisala, del tebe to potem verjame).
In res pojdi čimprej stran, če (ko) bo treba.
0
Nazaj na vrh
kokola
Starost: 23Pridružen: 13. feb 2008Prispevkov: 3747Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 11:44
Povezava do prispevka
to je bilo čist sarkastično napisano Wink Ker njima oz.njej (mami) očitno sem grozna. Pa vem,da nisem  Imam ob sebi ljudi, ki me cenijo,spoštujejo in imajo radi, zato mi je popolnoma nevažno kaj si moja mama misli o meni.

All I've learned from my mistakes is that I can't stop repeating them.
0
Nazaj na vrh
magrateja
Starost: n/aPridružen: 19. okt 2008Prispevkov: 2577Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 11:50
Povezava do prispevka
Vem, da je bilo mišljeno kot sarkazem. Samo glede na tvoje pisanje si ne bi upala trditi, da je 100-procentno samo to, zato pravim.
0
Nazaj na vrh
*lučka*
Starost: 38Pridružen: 25. jul 2006Prispevkov: 1019Kraj: vsakič nekje drugje :)Status:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 11:59
Povezava do prispevka
Kokola, jaz bi ti tudi rekla, da gresta z dragim čim prej na svoje.
Še posebno delikatno se mi zdi fanta "vpletati" v takšne družinske situacije, če obstaja druga možnost.
Če je tvoja mama proti, da živita skupaj pri vas doma, verjetno ta opcija ni dobra za nikogar in je škoda živcev za to. IMHO.


Beauty, to me, is about being comfortable in your own skin. That, or a kick-ass red lipstick. (Gwyneth Paltrow)
0
Nazaj na vrh
kokola
Starost: 23Pridružen: 13. feb 2008Prispevkov: 3747Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 12:09
Povezava do prispevka
Saj vem. Samo vem kak ogenj bo v strehi tisti dan,ko se bom odselila in vse naslednje.In,  me je groza it čez to kreganje in očitanje in še ne vem kaj.
Mam edino to srečo, da mamo res redko vidim - med tednom po 2uri dnevno, ob sobotah po 15h in ob nedeljah, s tem, da sem med vikendi bolj malo doma. Itak pa, tudi ko je doma, sem jaz večinoma z mojim in se ne "videvam/družim" z njo.
 
 

All I've learned from my mistakes is that I can't stop repeating them.
0
Nazaj na vrh
mimika
Starost: 41Pridružen: 30. okt 2005Prispevkov: 6588Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 12:28
Povezava do prispevka
kokola je napisal/a
Saj vem. Samo vem kak ogenj bo v strehi tisti dan,ko se bom odselila in vse naslednje.In,  me je groza it čez to kreganje in očitanje in še ne vem kaj.

Ne mislim nič slabega, ampak tole mi zveni kot izgovor. Jaz bi se na tvojem mestu takoj odselila, če imaš to možnost ...
“Be daring, be different, be impractical, be anything that will assert integrity of purpose and imaginative vision against the play-it-safers, the creatures of the commonplace, the slaves of the ordinary.” - Cecil Beaton
0
Nazaj na vrh
Dominika
Starost: n/aPridružen: 16. jan 2009Prispevkov: 1020Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 12:32
Povezava do prispevka
Kokola, nekako sredi tvojega pisanja sem dobila cmok v grlu, predvsem  zato, ker se to dogaja še danes, sedaj, ko nikakor nisi več otrok in tvoja mati nikakor ni več mlada ženska, ki se še išče in lovi v vzgoji.Oprosti ampak to ni neznanje, nevednost, to je karakter.  Ti kot otrok imaš vso pravico to zapustiti za seboj in začeti drugačno, boljše življenje. Kdor pa hoče živeti z njo pa naj nadaljuje. Naj se ti nihče ne smili, če že je kdo v takih primeren vreden usmiljena, je to samo in izključno otrok, torej ti.
0
Nazaj na vrh
Sinthija
Starost: n/aPridružen: 12. maj 2004Prispevkov: 9772Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 13:16
Povezava do prispevka
Kokola, da se je fant preselil k vam in nista šla v svoje stanovanje skupaj, je bila velika napaka. Moj nasvet: začnita si iskati stanovanje in se izselita od tvojih čim prej. Ker če ne, lahko še vajin odnos začne trpeti. Poveš, da se selita, ko že imata ključ stanovanja in bosta začela pakirati stvari. Scen in kričanja mame si pa tako navajena, tako da ne vem zakaj bi te še en prepir oviral pri tem.
 
Naša dva sta tudi naredila veliko sceno (mama še posebej), ko sem se izselila na svoje. To je bilo najbolj stresno obdobje mojega življenja, takšni pritiski in prepiri so to bili.  Nista mogla razumeti, da hočem svoj mir in svojo svobodo in jima ni bilo takrat jasno kako se lahko odselim. Da če bi šla k fantu, bi še nekako razumela, da sem se pa sama preselila, pa je bila zanju skoraj sramota. Pa sem vseeno naredila. In je bil to najboljši korak, ki bi ga morala narediti takoj, ko sem začela služit svoj denar.
 
Pri nas je bila pa mama tista, ki je vedno potegnila z očetom pri prepirih, četudi se z njim ni strinjala, ni nikoli stopila na mojo stran. In sem ji to zelo takrat zamerila.
A najbrž je to le strah pred tem, da bi se njuna zveza s tem začela krhati.
"Najlepši okras ženske je ljubezen. Najlepša oblačila na ženski pa so roke moškega, ki ga ljubi."
0
Nazaj na vrh
Sydelle
Starost: 33Pridružen: 3. dec 2008Prispevkov: 1752Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 19. mar 2012 14:01
Povezava do prispevka
Čim prej stran!

Ravno včeraj sva se z atijem malo pogovarjala o tem, kako eni starši uničijo svoje otroke. On hodi skupaj z ženo, ki je imela probleme s pitjem, na srečanja nekdanjih alkoholikov, in mi je rekel, da je večina ljudi tam začela piti prav zaradi nemogočih razmer v družini. Prav izpostavil je primer moškega, ki se je šele pri 50+ začel zavedati, kako ga imam mama v krempljih (še zdaj!!!), pa mu je že prej uničila en zakon, ga spravila v alkohol itd. Prave katastrofe oz. tragedije

Sej jaz tudi ne prihajam iz idealne družine oziroma je daleč od tega (ponavadi se tega zavem, ko moram komu razlagati, da je oče tretjič poročen, pa da imam starejšo polsestro in polbrata, ki imata zdaj že svoje otroke, ki vstopajo v najstniška leta ... ). Samo sem res hvaležna predvsem mami in prvi očetovi ženi, ker nista gojili kakšnih zamer, ampak smo vedno imeli normalne odnose, tudi otroci med sabo - npr. polsestra je kdaj naju s sestro pazila, ko sva bili majhni, zdaj pa midve kdaj njene otroke Sicer mi je tudi vsa ta situacija pustila nekaj sledi ... včasih recimo začnem premišljevati, kaj pa če se fant nekega dne naveliča in oddide ... ali pa če se jaz. Ampak res daleč od travm, o katerih preberem tukaj in ki so očitno precej, precej bolj pogoste, kot bi si mislil Unhappy
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Naše 'disfunkcionalne' družine
Stran 6 od 11
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8 , 9 , 10 , 11
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Usnjena krila obožujejo tudi zvezdnice – od Meghan Markle do Olivie Palermo.