Nevarnosti sladkorja

Sploh ne vem, ali naj napišem ali ne... Mah bom. Včeraj in danes sem tako zabluzila, kot že 3 mesece prej ne. Sploh ne vem, kaj mi je bilo. Pojedla sem kar precej sladkarij in se obupno počutim! Pa tako neverjetno pametna sem bila v prejšnjih postih. Saj ne, da bi se krivo počutila ali kaj, ampak mi je enostavno butasto, da se grem potem tako najesti nečesa, kar sploh ne rabim več (sploh nisem uživala) in tudi lačna nisem bila. Kr neki. Torej, punce, sploh Mimika, ki je tako resno začela, ne se vdat, ker vam bo ful žal potem. Skratka od tega trenutka dalje spet na stare tire. 

O ji,  Malina, balzamični kis sem si danes dala na paradajz, pa nisem niti pomislila, da to cuker vsebuje! Heheh, kakor vidiš, nisem tako zelo striktna Sicer pa trenutno jem samo sladkor, ki je v sadju (ali je tudi v mleku nekaj? moja kemija bolj šepa). Izogibam se vsemu z dodanim sladkorjem, torej poleg sladkarij odpadejo tudi razni sladkani jogurti itd. (muslije sem si kupila ene nesladkane). Aja, pa jaz sem tudi zase mislila, da nikoli ne bi zdržala več dni brez čokolade, sladoleda ipd., zdaj  mi pa sploh ni težko, sem še samo sebe presenetila!

Talita, ne se sekirat, občutke krivde prepusti kakšnim verskim blaznežem zaradi dveh dni ne bi smelo biti nič groznega, z nekaj volje lahko pomoje mirno nadaljuješ brez cukra. Držim pesti!

Zato se pa ni fajn popolnoma 100% odpovedat čemurkoli. Vse pride nazaj. Povem iz izkušenj.                                                         
                                                          

Hvala, Mimika! Seveda, nadaljevala bom, saj pravim, ne gre za krivdo ampak čisto zato, da se mi zdi neumno, da sama sebi škodim, čeprav niti ne rabim več.. Čisto tako iz dolgčasa. Kiely, saj nekako bomo le mogoče našle neko formulo, ki bo vodila k uspehu. Jaz pa sem ravno po tej izkušnji še dosti bolj trdno prepričana, da se moram cukru za vedno odpovedati.

He he Talita meni se je najlažje povsem odpovedat ali pa povsem vdati. No, tista zmernost (ko si vseeno malo privoščiš) mi je pa najtežja. In zmernost hočem ker ... a si res predstavljate potem za celo življenje popolnoma 100% odpovedati cukru in nikoli več poskusiti niti koščka čokoladke?  Jaz ne.  Ne sladkam kav in čajev in jem zelo, zelo malo predelanih cukrastih stvari. Torej, izogibam se hcfs-ju in sukrozi, ampak vseeno, kakšna mozartova kroglica, piškotek ali pa sladoledna lučka pa občasno še zmeraj pade. 

Še ena čisto prava odvisnica. Moram priznat, da o tem nisem še nič raziskovala, ampak si pa moram pogledat tale filmček, ko bo čas.
Pri meni je tako, da poleti še nekako gre, ker potrebo po sladkem zadovoljim s sadjem, danes in včeraj npr. s krasnimi sveže nabranimi figami; pozimi pa ne morem brez čokolade, premamijo me tudi piškoti ali kakšno domače pecivo, ostale sladkarije ala sladoled, bomboni pa ne. Sem razmišljala večkrat, če bi se lahko odpovedala, pa daleč nisem prišla. Le v nekem obdobju pred leti, ko sem striktno pazila na glikemijo. Mi pa ne bi škodilo, ker imamo v družini sladkorno in sem že imela težave s trebušno slinavko.

Se pa izogibam sladkorju in umetnim sladilom v pripravljeni hrani, npr. muslijih, sadnih jogurtih, sladkanih pijač itak ne pijem, ampak to se mi ne zdi dovolj.
 

Mimika, bravo!

Jaz sem se enkrat za več kot pol leta popolnoma odpovedala kakršnim koli sladkarijam, da bi videla, če se mi bo koža kaj popravila. Pogrešala jih nisem nič, ampak potem sem jih spet začela jesti, ker so me povsod čudno gledali- sploh, ko smo šli kam na obisk, ko sem odklanjala neke domače sladarije, ki so mi jih ponujali z vseh koncev. Potem sem pa poslušala očitke v stilu, kakšen snob da sem, da nočem vzeti, kar mi ponujajo in take...

Pa se je poznalo na koži?

Popolnoma nič. Takrat sem se potem samo še smejala dermatologinjam, ki so še pridigale, da je bistvenega pomena za čiščenje kože dieta.

Med vikendom sem se brez težav uprla ledeni kavi, malo težje je bilo pri mojitih, ampak sem uspešno opravila preizkus volje 8D

Mimika od sotrpinke.

Sicer nisem šla na tako 'orto' kot ti, ker na splošno nisem ekstremist (pa ne pravim, da ti si, lol) in prisegam na zmernost, tako, da če mi zapaše kak požirek kakava, si ga naredim. Predvsem pa vem, da če si bom rekla, da ne smem popolnoma nič čokoladastega v usta dati sploh, bom samo še o tem razmišljala in imela take cravinge, da je groza.

Je pa to zame super, ker se nisem prej nič nazaj držala (ali pa mi ni uspelo), kar je pomenilo v šusu pojesti tudi pol čokolade. Sicer na vsak dan, a vseeno. No, zdaj ne jem nič čokoladarij (čokoladarije pišem, ker me sladkarije ne ganejo, mora biti čokoladna zadeva - in to močno čokoladna), včeraj sem 1 napolitanko in sredi tedna pol čokolade (PMS napad). Prej pa ni minil dan, da ne bi vsaj nekaj čokoladnega. Rezultat: (+ da itak rada dobro jem) =

Jaz osebno sladkorja ne jem nikoli. Never. Sladkor je visoko rafiniran aditiv, ki so ga v preteklosti, ko so ljudje živeli od nepredelane hrane, šteli kot drogo. Sladkor je očiščen vseh vitaminov, mineralov, vlaknin, vsega zdravega, kar je v sladkornem trsu. Mislim da nekateri ne razumejo povsem da odpovedati se sladkorju ne pomeni odpovedati se sladkarijam, sladkor je v vsem (kruh, vložena zelenjava, konzerve, omake) in ravno zaradi njega so ljudje odvisni od hrane polne holesterola, hidrogeniranih maščob ... In ja življenje je kratko, zato se namesto mlečnih čokolad poslužujemo ekoloških temnih čokolad s kvalitetnimi naravnimi nepredelanimi sladili, namesto običajnih muffinov si spečemo tiste iz polnozrnate moke in agavinega sirupa, se ne odrekamo sadju (kar je pomojem neumno, glede na to da ima večina sadja nizek GI, veliko vlaknin, ki upočasnjujejo sproščanje fruktoze v kri, encimov, vitaminov in mineralov).
Vsem, ki pa ste se sladkorju že odrekli in tistim, ki svoj prosti čas namenjate osveščanju ljudi o škodljivosti sladkorja pa svaka čast (Tanja).