Objavljeno: 14. apr 2009 15:04
Že sedmo leto redno pripravljam mlečni kefir, ki ga trenutno pri nas poleg mene pije taše dva družinska člana. Ker sem se lahko osebno prepričal v izjemne zdravilne in preventivne učinke tega napitka, želim nekaj prispevati k temu, da mlečni kefir postane med Slovenci še bolj (pri)znan in razširjen.
Ker se zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, neprestano razmnožujejo, "presežke" sproti oddajam "vrejo" tistim, ki si jih želijo.
Mimogrede:tistim, ki želite hitro priti do kefirjevih zrnc za mlečni ali vodni kefir,priporočam bolho - seveda ne tisto v kožuhu hišnega ljubljenca, ampak tisto na spletu: bolha.com. V iskalno vrstico odtipkajte besedo "kefir" in izberite za vas najbolj ugodno ponudbo. Mnogi kefirjeva zrnca podarjajo, nekateri tudi prodajajo. Jaz jih ob osebnem prevzemu PODARIM, za pošiljanje po pošti pa pričakujem povračilo stroškov pakiranja in poštnine.
Pa na zdravje!
Dan Sonce
Navodila za pripravo kefirja
Za mlečni kefir so primerne vse vrste mleka, kar jih pozna svet - kravje, kozje, ovčje,konjsko, tudi sojino… Mleko je lahko sveže, kuhano, pasterizirano,homogenizirano, posneto, neposneto…
Priprava mlečnega kefirja je enostavna, za količino okrog 1. litra dnevno potrebujemo10-15 minut.
* Za zorenje kefirja uporabimo posodo, ki naj ne bo kovinska, in naj bo v zgornjem delu čim bolj odprta, da bo pomivanje bolj enostavno, stresanje zrnc s cedila v posodo pa bolj priročno.
* V posodo stresemo kefirjeva zrnca in jih prelijemo z mlekom (pozor: pred tem zrnc ni potrebno spirati z vodo, razen v primeru, če se onesnažijo). Priporočljivo razmerje med zrnci in mlekom je 1:4.
* Posodo pokrijemo (a ne nepredušno) in položimo na ustrezno mesto, stran od toplotnih virov in nedosegljivo za sončne žarke.
* Optimalna - ne pa tudi nujna - temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir primerno zrel v 24. - 48. urah, kar pa je odvisno tudi od količine zrnc v mleku - več ko jih je, hitrejše je zorenje kefirja. Posodo lahko postavimo tudi v hladilnik. V tem primeru zorenje poteka pribl. 3 krat počasneje kot na sobni temperaturi.
* Po približno 12. urah ali tudi pozneje (če nameravamo kefir zoreti več kot en dan) vsebino posode dobro premešamo. Priporočljiva je ponovitev čez naslednjih 12 ur.
* Ko kefir dozori po našem okusu, ga še enkrat temeljito premešamo, nakar ga precedimo. Uporabimo cedilo s premerom vsaj 10 cm, z mrežico, ki ima luknjice premera 2-3 mm.
* Kefirjev napitek je priporočljivo hraniti v hladilniku, kjer lahko počaka več dni, zrnca pa seveda takoj po precejanju romajo nazaj v posodo (ki jo seveda prej pomijemo). S tem pa se že vrnemo na začetek teh navodil…
O kefirju še to in ono
Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.
Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana. Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.
Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in25 vrst kvasovk. Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala, to, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega.
Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.
Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.
Skratka,kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.
O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, veliko tudi v slovenščini, še več pa seveda v angleščini.
***
Ker organska kislina v kefirju rahlo električno reagira pri stiku s kovino, se pri delu s kefirjem izogibajmo uporabi kovinskih predmetov. Predvsem posoda za zorenje in posoda za shranjevanje (že precejenega) kefirja naj ne bosta iz kovine, medtem ko sta žlica za mešanje in cedilo časovno manj v stiku s kefirjem, zato ne bo hudega, če sta železni (za aluminij pa že nekaj časa velja, da ni ravno zdrav za uporabo v gospodinjstvu).
Če posodo, v kateri kefir zori, postavimo v hladilnik, se delovanje bakterij izrazito upočasni, kar pomeni, da tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasi.Razmerje je približno 3:1 - kefir v hladilniku dozori v treh dneh toliko, kot venem dnevu na sobni temperaturi.
Dobro je vedeti tudi to, da temperatura, na kateri kefir zori, nekoliko vpliva na strukturo in okus kefirja. Zato doma pridobljen kefir ni vedno popolnoma enak po gostoti in okusu (razlika je predvsem v kislosti), kar pa ne vpliva na njegove pozitivne, zdravilne učinke.
Seveda je s higienske plati logično, da je posoda, v kateri pridobivamo kefir, pokrita.Dejstvo, ali jo zatesnimo nepredušno ali ne, tudi v določeni meri vpliva na strukturo in okus kefirja. (Ta razlika je vsekakor bolj opazna pri vodnem kefirju, saj se v zatesnjeni posodi ohrani precej več alkohola, kot v primeru,če posoda "diha".)
***
Vodni kefir pridobivamo tako, da v vodo poleg kefirjevih zrnc dodamo sadje (zelo primerne so recimo rozine v kombinaciji z limono) in sladkor. Tudi tak kefir vsebuje številne zdravilne učinkovine, a vsebuje tudi 2-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Torej pazite, koliko vodnega kefirja ste popili, preden sedete za volan!
Kot osnovo za vodni kefir lahko uporabimo zrnca mlečnega kefirja (obstaja prehodno obdobje prilagoditve zrnc na novo okolje), obratno pa ne gre: zrnca, ki so nekaj časa bivala v vodnem kefirju, ne moremo več uporabiti za mlečni kefir.
Pri vodnem kefirju so zrnca navadno ves čas v vrečki iz bombažne tkanine, namočene vt ekočini - pripravku za kefir. Ko je vodni kefir zrel, preprosto odstranimo vrečko (podobno kot pri čaju v vrečkah).
Nasprotno pa morajo biti zrnca mlečnega kefirja vedno neposredno v samem mleku, iz zrelega kefirjevega napitka pa jih izločimo, kot rečeno, s precejanjem.
Pastirji na Kavkazu so kefir pridobivali v mehovih iz živalske kože. Meh so obesili ob vhodnih vratih, tako da je vsakič, ko je kdo odprl vrata, s tem tudi premešal kefir. Za nas, ki nismo tako prvinsko iznajdljivi, zadostuje, da kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo kar z žlico.
***
Če je zrnc v mleku relativno veliko, bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje.Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto, zaradi izločanja CO
Ker se zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, neprestano razmnožujejo, "presežke" sproti oddajam "vrejo" tistim, ki si jih želijo.
Mimogrede:tistim, ki želite hitro priti do kefirjevih zrnc za mlečni ali vodni kefir,priporočam bolho - seveda ne tisto v kožuhu hišnega ljubljenca, ampak tisto na spletu: bolha.com. V iskalno vrstico odtipkajte besedo "kefir" in izberite za vas najbolj ugodno ponudbo. Mnogi kefirjeva zrnca podarjajo, nekateri tudi prodajajo. Jaz jih ob osebnem prevzemu PODARIM, za pošiljanje po pošti pa pričakujem povračilo stroškov pakiranja in poštnine.
Pa na zdravje!
Dan Sonce
Navodila za pripravo kefirja
Za mlečni kefir so primerne vse vrste mleka, kar jih pozna svet - kravje, kozje, ovčje,konjsko, tudi sojino… Mleko je lahko sveže, kuhano, pasterizirano,homogenizirano, posneto, neposneto…
Priprava mlečnega kefirja je enostavna, za količino okrog 1. litra dnevno potrebujemo10-15 minut.
* Za zorenje kefirja uporabimo posodo, ki naj ne bo kovinska, in naj bo v zgornjem delu čim bolj odprta, da bo pomivanje bolj enostavno, stresanje zrnc s cedila v posodo pa bolj priročno.
* V posodo stresemo kefirjeva zrnca in jih prelijemo z mlekom (pozor: pred tem zrnc ni potrebno spirati z vodo, razen v primeru, če se onesnažijo). Priporočljivo razmerje med zrnci in mlekom je 1:4.
* Posodo pokrijemo (a ne nepredušno) in položimo na ustrezno mesto, stran od toplotnih virov in nedosegljivo za sončne žarke.
* Optimalna - ne pa tudi nujna - temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir primerno zrel v 24. - 48. urah, kar pa je odvisno tudi od količine zrnc v mleku - več ko jih je, hitrejše je zorenje kefirja. Posodo lahko postavimo tudi v hladilnik. V tem primeru zorenje poteka pribl. 3 krat počasneje kot na sobni temperaturi.
* Po približno 12. urah ali tudi pozneje (če nameravamo kefir zoreti več kot en dan) vsebino posode dobro premešamo. Priporočljiva je ponovitev čez naslednjih 12 ur.
* Ko kefir dozori po našem okusu, ga še enkrat temeljito premešamo, nakar ga precedimo. Uporabimo cedilo s premerom vsaj 10 cm, z mrežico, ki ima luknjice premera 2-3 mm.
* Kefirjev napitek je priporočljivo hraniti v hladilniku, kjer lahko počaka več dni, zrnca pa seveda takoj po precejanju romajo nazaj v posodo (ki jo seveda prej pomijemo). S tem pa se že vrnemo na začetek teh navodil…
O kefirju še to in ono
Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.
Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana. Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.
Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in25 vrst kvasovk. Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala, to, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega.
Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.
Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.
Skratka,kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.
O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, veliko tudi v slovenščini, še več pa seveda v angleščini.
***
Ker organska kislina v kefirju rahlo električno reagira pri stiku s kovino, se pri delu s kefirjem izogibajmo uporabi kovinskih predmetov. Predvsem posoda za zorenje in posoda za shranjevanje (že precejenega) kefirja naj ne bosta iz kovine, medtem ko sta žlica za mešanje in cedilo časovno manj v stiku s kefirjem, zato ne bo hudega, če sta železni (za aluminij pa že nekaj časa velja, da ni ravno zdrav za uporabo v gospodinjstvu).
Če posodo, v kateri kefir zori, postavimo v hladilnik, se delovanje bakterij izrazito upočasni, kar pomeni, da tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasi.Razmerje je približno 3:1 - kefir v hladilniku dozori v treh dneh toliko, kot venem dnevu na sobni temperaturi.
Dobro je vedeti tudi to, da temperatura, na kateri kefir zori, nekoliko vpliva na strukturo in okus kefirja. Zato doma pridobljen kefir ni vedno popolnoma enak po gostoti in okusu (razlika je predvsem v kislosti), kar pa ne vpliva na njegove pozitivne, zdravilne učinke.
Seveda je s higienske plati logično, da je posoda, v kateri pridobivamo kefir, pokrita.Dejstvo, ali jo zatesnimo nepredušno ali ne, tudi v določeni meri vpliva na strukturo in okus kefirja. (Ta razlika je vsekakor bolj opazna pri vodnem kefirju, saj se v zatesnjeni posodi ohrani precej več alkohola, kot v primeru,če posoda "diha".)
***
Vodni kefir pridobivamo tako, da v vodo poleg kefirjevih zrnc dodamo sadje (zelo primerne so recimo rozine v kombinaciji z limono) in sladkor. Tudi tak kefir vsebuje številne zdravilne učinkovine, a vsebuje tudi 2-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Torej pazite, koliko vodnega kefirja ste popili, preden sedete za volan!
Kot osnovo za vodni kefir lahko uporabimo zrnca mlečnega kefirja (obstaja prehodno obdobje prilagoditve zrnc na novo okolje), obratno pa ne gre: zrnca, ki so nekaj časa bivala v vodnem kefirju, ne moremo več uporabiti za mlečni kefir.
Pri vodnem kefirju so zrnca navadno ves čas v vrečki iz bombažne tkanine, namočene vt ekočini - pripravku za kefir. Ko je vodni kefir zrel, preprosto odstranimo vrečko (podobno kot pri čaju v vrečkah).
Nasprotno pa morajo biti zrnca mlečnega kefirja vedno neposredno v samem mleku, iz zrelega kefirjevega napitka pa jih izločimo, kot rečeno, s precejanjem.
Pastirji na Kavkazu so kefir pridobivali v mehovih iz živalske kože. Meh so obesili ob vhodnih vratih, tako da je vsakič, ko je kdo odprl vrata, s tem tudi premešal kefir. Za nas, ki nismo tako prvinsko iznajdljivi, zadostuje, da kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo kar z žlico.
***
Če je zrnc v mleku relativno veliko, bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje.Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto, zaradi izločanja CO
Nazadnje urejeno 14. apr 2009 18:55; skupaj popravljeno 1 krat
0
0
Kefir zanje itak sploh ni opcija... 
