Kaj je za vas "veliko/malo jem"

no bom kar tu vprašala da ne odpiram nove teme: ali zelo gledate na to kaj, koliko in kdaj pojeste? se prehranjujete izključno samo zdravo, ali pa imate kakšne pregrehe katerim se nočete in ne želite odreči? pogledate na izdelke koliko česa vsebujejo, izbirate raje tiste z manj kalorijami? imate slabo vest če kdaj pojeste preveč, ali pa če pojeste bolj kalorično hrano? se odrekate določeni hrani?
ker nekateri so prav obsedeni s tem zdravim prehranjevanjem, kar tudi ni zdravo, preveč gledajo na vsako stvar, potem pa se lahko zgodi da hitro pristaneš v začaranem krogu iz katerega ne poznaš poti ven (govorim o motnjah hranjenja- anoreksija, bulimija pa tudi konec koncev ortoreksija). kaj vi mislite o vsem tem današnjem vplivu medijev, ki nam posredujejo takšne in drugačne (ne)preverljive in  (ne)resnične študije o raznih škodljivih vplivih določene hrane na naše zdravje (ne smeš jesti to, ne ono. kaj potem še sploh lahko jemo??)

Jaz vedno več pozornosti posvečam hrani, ki jo zaužijem. Priznam, sprva se je  to začelo pretežno le zaradi lepega telesa, izgube kakšnega kilograma ... a sedaj na vse skupaj gledam predvsem zaradi zdravja, saj verjamem, da to kar pojem, pomembno vpliva na moje telo in na moje zdravje.

Trudim se jesti čim bolj nepredelano hrano in pojesti čim več sadja in zelenjave, ter pri tem vzdrževati neko ravnotežje in zmernost.

Pomembno je, da najdemo to ravnotežje, da poslušamo svoje telo in se ne obremenjujemo s kalorijami. Ko dosežemo to in spremenimo naš življenjski stil zaradi našega zdravja in našega dobrega počutja, potem smo na pravi poti - na poti brez odrekanja, nepotrebnega obremenjevanja in obsedenosti ... Potem osvojimo vsa pravila zdravega načina življenja, kar se odraža na našem boljšem počutju.

Baina, po mojem mnenju je vse je odvisno od tega v kar ti verjameš in ne od tega, kaj pišejo mediji. Če ti misliš, da določena hrana res ni dobra za tvoje zdravje (na primer sladkarije, bel kruh, predelana hrana itd), potem je tvoja odločitev, da se tej hrani odpoveš in začneš uživati hrano, ki tvojemu telesu koristi.

To je moje osebno mnenje, marsikomu je vseeno kaj zaužije in se s tem enostavno ne obremenjuje. Vsak je lastnik samo svojega telesa in lahko z njim dela kar hoče.

Jem kar imam rada in pri tem pazim na količino. Čeprav v primerjavi z večino punc, pojem veliko. 

Joj, enako je pri meni. Pa se mi zdi, da že jaz ne pojem veliko. Ampak ko pa takole pogledam koliko ostale ženske (ki jih imam priliko kje zunaj videti) pojejo mi pa nič ni jasno.

se strinjam z vama romy in lenccy. dandanes je velika redkost, da katera še normalno je.čedalje bolj opažam, da nekatera dekleta vzamejo to kot neko modno muho in mislijo da s tem delajo sebi veliko korist (govorim o suhih dekletih ki so že tako suha pa še nočejo jesti) da odklanjajo hrano in nočejo jesti.ali pa se jim zdi to zelo "kul in oh in sploh ful kul" da se ne je. potem pa ti postane slabo ko vidiš kako suhe so (no ja nekatere pa imajo spet tak metabolizem)

tudi jaz jem normalne količine, včasih celo več kot normalne količine, ampak veliko tudi porabim, ker se dnevno zelo veliko gibam (vsaj 2- 2pa pol ure- odvisno od obveznosti). je pa res, da sem tudi sama nekdaj zavračala hrano, oz jo odklanjala zaradi kao da sem "debela" (pa sploh ni bilo res). sedaj pa zelo rada jem, vse jem, kar mi zadiši si vzamem in se ne oziram na to koliko kalorij vsebuje (mogoče včasih malček gledam na to, ampak če mi bo zadišala čokolada si jo bom tudi vzela in pojedla, a potem bom tudi to poskušala popraviti s treningom. konec koncev, zakaj pa bi se mučila in se matrala ob gledanju na čokolado. treba je uživati v življenju (mene je že tako odklanjanje hrane dvakrat stalo veliko in mi pustilo grde posledice- a upam da nikoli več)

Mnja, 'normalno' je zelo relativno, ker imamo različne življenjske sloge, konstitucije, metabolizme ... Nekateri pojedo ogromno in so suhi, drugi malo in debeli, ker na to vpliva vse že našteto.

Sicer pa če bi bilo to res, bi bilo čedalje več suhih, pa je iz leta v leto čedalje več debelih in ekstremno debelih - tako pri nas kot tudi drugje v razvitem svetu. In me je prav groza, ko pomislim, kaj šele bo ... sploh ker je najslabša hrana tudi najbolj poceni, pa čedalje več revnih.

Meni je tudi to grozno. Bolj kot pa cenovna nedostopnost določene hrane je huje nezavedanje, kako se pravilno prehranjevati. Folk se enostavno ne poglobi v to, zakaj so debeli in da bi odkrili vzrok, ki je ponavadi v basanju z ogljikovimi hidrati na veliiiiko. Za že po naravi počasno presnovo je to smrtni udarec. (Izvzeti so pa seveda tisti, ki imajo hude zdravstvene težave z žlezami in so zato predebeli, a takih je le malo.)

Mene je čisto vrgel tale govor od Oliverja (tisti angleški kuhar), ki je sedaj snemal reality oddajo v Ameriki, kako se prehranjujejo in kako ljudi naučiti o prehrani.

http://www.ted.com/talks/lang/eng/jamie_oliver.html

Šel je v statistično najbolj debelo mesto lanskega leta v Ameriki in se pogovarjal z družinami, šolami, učenci, ... Ko sem videla kaj je povprečna hrana enega tedna ene družine, me je prvič stisnilo, drugič pa, ko je v razredu s prvošolci v rokah dvignil 4 sveže paradižnike na vejici in vprašal, kaj je to. Otroci niso vedeli!!! Eden je rekel, da je to krompir. V življenju niso videli sveže zelenjave. Katastrofa.

Menim, da normalno prehranjevanje ni več tako enostavna stvar. Osebno rada jem različne stvari in tudi junk, ampak ravno tako, kot nebi mogla gledat špinače vsak dan v tednu, tudi pice ne bi mogla jesti na tak način. Zdaj sem informatorno začela spremljati, koliko kalorij pojem na dan in ugotovila da je to med 1500 in 2000. Razmerje med sestavo je nekje 50(ogljikovi hidrati), 35(proteini), 15(maščobe) v povprečju. Zame je to dobro, mogoče bi bilo komu drugemu premalo, ali pa preveč. Glede na moje prijateljice jem veliko, glede na prijatelje, malo manj. Je pa tudi res, da se več športam od prijateljic, kar je tudi faktor tega koliko pojem.