Sanda, tofu je ponavadi naraven (brez dodatkov), s papriko (tega imam jaz rada), dimljen (ga obožuje moj dragi) in z zelišči. Firm, ki jih delajo, je več. Okusa skoraj nima, ponavadi ga popečem na kapljici maščobe ali dodam v solato.
Midva jeva precej podobno, zelenjavo skupaj, perutnino in ribe skupaj, ali pa ločeno govedino (jaz) in tofu (on), ostalo skupaj.
Torej, oba jeva npr. polnozrnat riž ali polnozrnato piro (včasih tudi krompir), zdaj, ko se je repo, včasih ajdove žgance (ki so za A kot zdravilo

), solato, zelenjavo (grah, korenje, bučke, kumare ipd. - in kar se dobi zmrznjeno), pa on je še fižol (stročji in v zrnju) v solati, ki ga jaz ne maram.
Ali pa sebi naredim goveji golaž (to je sploh fajn, ker ga imam za 3 dni in mi potem ni treba kuhat

), njemu pa te dni spečem tofu ali kakšen perutninski zrezek.
Za zajtrk pogosto je pirine + sojine kosmiče s sojinim mlekom, včasih jajca, včasih kakšno bio sadno ploščico z otrobi, po možnosti brez dodanega sladkorja.
Jaz vam tu žal ne bom pretirano v pomoč, ker sovražim kuhanje, tako, da skuham, kar je res nujno, čim hitreje in s čim manj dela. To pomeni (+ da sem izbirčna) tudi zelo malo eksperimentiranja s hrano, neuvajanje novih jedi, preveč prigrizkov ipd.

Recepte in kombinacije ima sicer knjiga Cook Right 4 your Type.
