ja vallerie, sicer ne vem koliko si stara (pa saj niti ni tako važno), mogoče sem mlajša od tebe, ampak naj ti povem da imam kar veliko izkušenj s takšnim "piščančjim"prehranjevanjem. pred časom sem sama bila na podobnem kot ti, in zapadla v pretreniranost. naj povem da na začetku moj namen nikakor ni bilo hujšanje, ampak samo gibanje, zdravo življenje, treniranje. ampak sem pač na žažlost zapadla v začaran krog hujšanja(ki sploh ni bilo potrebno) in iz njega sem kar nekaj časa lezla.
tudi jaz sem jedla zeloo malo (izogibala vsem zame kao "kaloričnoh jedi", drastično zmanjšala količino obrokov), trenirala pa na veliko (1-1.5h).na začetku je seveda bilo super, sem imela še zaloge, ampak ko sem te zaloge pokurila, sem samo še skup lezla. sem se pretrenila in čeprav sem čutila in videla da niti hoditi ne moram sem treninge še stopnjevala, hrano pa zmanjševala- in kaj se je zgodilo- slabokrvnost, vrtoglavica, podhranjenost, amenoreja, izpadanje las, tudi dehidrirala sem, koža se mi je izsušila čisto na dnu sem bila z energijo, hrbet in noge so me vsak dan bolele da sem komaj še hodila, vsak trening mi je postal največja muka, tudi glavobole sem imela strašanske. pa sem nekako prišla k pameti (čeprav je trajalo kar nekaj časa), dva meseca prisilno počivala (nisem smela nič trenirat-zame je bil to šok), se spravila nazaj na normalno težo in poštimala kri (železo).
ne trdim, da boš tudi ti postala takšna, da boš ravnala in delala kot sem jaz oz da boš zapadla v ta začaran krog (vsaj upam da ne, ker te lahko veliko stane,kot je na žalost mene). ampak ti pa pravim, da moraš pazit. če treniraš potrebuješ hrano, brez nje pač žal ne gre, oz gre, ampak ne dolgo časa, samo dokler imaš še zaloge- ko pa to zmanjka pa telo je samo sebe. tako da le pamet v roke in pazi da ne zapadeš v kakšen krog.
pa veliko sreče
tudi jaz sem vesela, da sem se vrnila v normalno življenje in da ne trpim in mučim sebe in telesa. res ni vredno, zato pa hočem pomagati, da ne bo katera zapadla v takšno brezno kot sem na žalost jaz.
