Margity T je komentiral/a članek 8 ključnih pravil za hujšanje, da bo uspešno in trajno.
10. mar 2016 20:41
Članek vsebuje nekaj dobrih pravil in nasvetov in nekaj popolnoma napačnih. Dajmo ločiti zrnje od plev – sicer ne boste nikoli shujšali:
Res je, ni treba, da je hujšanje odrekanje. Potrebno je malo zdrave pameti in veliko pravilnih informacij
1. točka: je v celoti pravilna. Treba je spremeniti življenjski slog, trajno. Treba je tudi izločiti sladkor ter umetna sladila, ker slednja medejo možgane in vsebujejo kemične “kalorije”, ki so lahko še bolj škodljive kot kalorije v obliki nezdravih jedi.
Kaj manjka: treba je izločiti še moko, ker je tudi moka sladkor, ter procesirana bela olja v plastenkah. Ta redijo še bolj kot sladkor, pa tudi pospešujejo staranje. Stran z njimi! Za tiste, ki težko shujšajo ali se hitro zredijo nazaj, velja tudi, da je treba izločiti tudi polnozrnata žita, saj za težo niso dosti boljša od prečiščenih. Nadomestite jih z zelenjavo.
2. točka: ne pozabite na gibanje: gibanje je zdravo in nujno potrebno, ne pomaga pa kaj dosti pri hujšanju. O tem obstaja na kupe knjig in še več študij, samo prebrati jih je treba. Če ste oseba, ki je že sicer v stresu, in stres kot vemo redi, bo vsako povečanje gibanja za telo dodaten stres in vam bo težo povečalo. In ne poznam skoraj nikogar, ki danes ni v stresu! Kdor vsaj malo ve o delovanju in učinkih povišanega kortizola, zelo pomembnega stresnega hormona, ta vam ne bo nikoli v tri krasne svetoval, da se morate za znižanje teže več gibati, saj bo to le še dodatno povišalo kortizol, v telesu ki je že itak kronično preobremenjeno.
In trdim, da je vsaka oseba, ki ima preveč kg, že zaradi teh kg v stresu. Kilogrami obremenjujejo telo, potem se ta oseba čustveno obremenjuje zaradi videza še sama. To je dvojni stres. In če se dodatno morda obremenjuje še, ker ni uspešna na področju hujšanja in si teže ne more urediti, je to še tretji stres. Četrti stres pa je seveda, če ima oseba morda še kakšno bolezen, bodisi zaradi debelosti bodisi zaradi česa drugega. da redi, stres (skupaj s kortizolom) povzroča tudi nespečnost in to je še četrti stres. Pri tem pa nespečnost tudi sama po sebi redi …
Skratka, razvajajte se, sproščajte in se razbremenjujte stresa. Telovadbo naj zamenja hoja, saj je to sproščanje, ki znižuje kortizol. Ne nalagajte si dodatnega stresa, ko ga najmanj potrebujete. To je ena najpogostejših napak vseh, ki se trudijo shujšati. Telovadbo pa pustite za takrat, ko boste že malo shujšali in boste manj pod stresom. V prvi vasi pa pomaga le neshujševalna telovadba – raztezanje, joga itd.
Razen tega se telo na telovadbo žal odziva tako, da hitro začne “šparati” kalorije, zmanjša porabo in poveča lakoto. In potem moraš telovaditi več, telo se spet adaptira, telovaditi moraš še več … in nazadnje prideš do točke, ko je potrebno toliko telovadbe, da tega nihče ne zmore. Razen mogoče filmske zvezde z vojsko asistentov, trenerjev, terapevtov, kuharjev itd. Telo ni kamen ampak je visoko odziven organizem, ki budno spremlja, kaj se z njim dogaja in se potem tudi odzove. Ni možno, da bi človek znižal kalorije ali povečal porabo kalorij z vadbo, telo pa se na to ne bi odzvalo.
3. točka: je OK, vendar pa če se hujšanja lotimo pravilno, napadov lakote ne bo. Ne odrekajte si kalorij, čeprav je na prvi pogled to mikavna metoda za hujšanje. Veliko bolj pomaga, če kakovost kalorij povečate. Potem boste sami od sebe, brez lakote, pojedli manj (ker telo, ki je dobro oskrbljeno s kakovostnimi hranili, napadov lakote navadno ne pozna).
Problem je lahko le leptinska rezistenca (neodzivnost možganov na hormon leptin, ki ga sicer izločajo maščobne celice in možganom sporoča “stnje zalog”. Če je maščobnih celic veliko, je v krvi tudi veliko leptina in možgani se modro odzovejo tako, da
a) povečajo občutek sitosti in
b) povečajo željo za gibanjem (ne mislim samo na hojo, ampak tudi na gibanje, ki ni vadba – recimo pospravljanje, vrtnarjenje, premikanje sem ter tja po stanovanju)
Zato so nesmiselni običajni dietni nasveti, da naj pred obrokom pijemo vodo, da naj povečamo vnos vlaknin, ker nam bo to napolnilo želodec, da naj porcije serviramo na manjše krožnike, ker bo potem izgledalo, kot da je hrane več, kot jo je v resnici … Možgani točno vejo, ali je želodec poln zaradi vode ali pa zaradi hrane, ki bo telo oskrbela z nujno potrebnimi mikronutrienti. Možgani niso butasti, butasti so le tisti, ki predlagajo takšne diletantske metode.
Kako pride do leptinske rezistence? Običajno je povezana z insulinsko rezistenco – neodzivnostjo celic na insulin. Povzročitelji obeh rezistenc (=neodzivnosti) so: večje število majhnih obrokov na dan, prenizek vnos maščob in previsok vnos ogljikovih hidratov, predolgo obdobje hranjenja čez dan, preveliki obroki, nenehno grizljanje raznih prigrizkov, vnos prikritih sladkorjev, denimo polnozrnatih žit, stročnic in drugih relativno praznih hran, ter uživanje procesirane hrane.
Kako odpraviti obe rezistenci (kar moramo resnično nujno storiti, saj obe rezistenci onemogočata uspešno hujšanje): izogibamo se vsega, kar je našteto v prejšnjem odstavku. Predvsem pa zmanjšamo število obrokov in imamo le 1 do 2, največ pa 3 glavne obroke na dan, nobenih prigrizkov, nobenih procesiranih živil in žit, pa če so polnozrnata ali ne, ter omejimo okno hranjenja za 4 do 8 ur na dan. V nasprotju z vsemi pričakovanji bo to omejilo in NE povečalo lakoto.
4. točka: večinoma zelo zelo drži. Vendar kot že omenjeno so škodljive vse procesirane hrane, tudi če niso bele. Nikakor nas ne ubija samo bela moka, tudi polnozrnata nas uniči, včasih pa še bolj kot bela. Dodati pa je treba še sol, ker če je rafinirana, je strup, če pa je neprečiščena, je pa zaželena, saj pomaga med drugim zmanjševati stres in uravnati delovanje adrenalnih žlez.
Odličen nasvet je tudi, da se je treba v celoti posvetiti hrani, saj to ne le izboljša prebavo ampak tudi zmanjša stres. Na to se navezuje še točka 6, ki prav tako poudarja posvečanje hrani pred seboj. Nobenega multitaskinga – branja med obrokom, gledanja televizije itd.
Študije so pokazale še, da pri hujšanju pomagajo družinski obroki/obredi – se pravi, da jemo skupaj in s tem dobimo občutek varnosti in povezanosti, ter temeljito in dolgotrajno žvečenje. Nobenega goltanja, vsak grižnjaj je treba požvečiti od 30 do 40x. Večkrat je, bolje je.
5. točka Ja!!!! Potrebne so zdrave beljakovine, zelenjava in zdrave maščobe. Če jeste eko, bo telo potrebovalo manj hrane, saj je ta hrana bistveno bolj bogata s hranilnimi snovmi in boste zato prej siti. Torej brez pritožb, da je eko hrana predraga, saj boste prihranili pri količini, pa še shujšali boste.
Vseeno ne pretiravajte z beljakovinami, saj se do 58 % zaužitih beljakovin žal lahko spremeni v sladkor. In ravno pri ljudeh, ki imajo že težave s težo, sse bo to najhitreje zgodilo. Beljakovin potrebujemo zelo malo, je pa dobro, da so res visoko kakovostne in da so tu pa tam tudi surove (ali delno surove, manj zapečene, nepasterizirane in podobno). In pa, stročnice so nekakovostne beljakovine, ki jih ne moremo zaužiti surove, pač pa le močno skuhane, v primeru tofuja tudi procesirane. Ne nasedajte nestrokovnim nasvetom, da je soja zdrava. Zares nasitile in dobro izgradile nas bodo le beljakovine, ki jih v skrajnem primeru lahko zaužijemo surove. Namreč, beljakovin ne potrebujemo samo za mišice, pač pa tudi za nevrotransmiterje, encime in razne druge sporočilne molekule. Teh molekul si nihče ne želi imeti iz prekuhanih in zapečenih beljakovin.
Da so zdrave maščobe le rastlinskega izvora, je pa laž. Kakšnih 5 milijonov let smo jedli pretežno le maščobe živalskega izvora in smo bili veliko bolj zdravi, kot smo sedaj. Rastlinska olja v plastenkah vrzite v kanto za smeti, to je vse rakotvorno in pospešuje staranje in zgodnjo smrt. Tudi vse, kar ima oznako “Za zdravo srce”, brez holesterola in podobno, zanemarite. To je vse kupčija – firme si take oznake kupijo, razna društva pa mastno služijo. Na račun vašega zdravja. In teže.
6. točka: OK
7. točka: OK. Verjetno bo pa mnogim zanimiv še podatek, da lahko hormon leptin lepo zvišamo tudi s kratkim postom, ki traja del dneva. Torej ne, zajtrk NI kralj in preskakovanje zajtrka je izjemno koristno. Ponoči imamo že itak post, če ga lahko za nekaj ur podaljšamo v dopoldan ali celo do 12h, če nismo lačni, pa še toliko bolje. Če že od jutra dalje ne prebavljamo kar naprej neke hrane, se nam poveča koncentracija, kreativnost, bistrina misli, sposobnost za povezovanje idej in podobno. Vsi vemo, da med prebavo gre kri v prebavila, če je v prebavilih, pa ne more biti istočasno v zadostni meri še v možganih, zato med prebavljanjem postanemo zaspani. Visok leptin tudi poveča našo željo po gibanju, zato je dobro ohranjati visok leptin s tem kratkim postom v delu dneva in pa s triki, naštetimi po mojo točko 3.
8. točka in trening s težo: ta trening je koristen, vendar le kratek čas. Namreč za uspešno pridobivanje mišične mase mora biti trening progresiven. Če delaš samo s težo lastnega telesa, pa ne moreš biti progresiven, saj je teža vedno enaka. Z lasto težo torej lahko treniraš nekaj časa, dosežeš okrepitev mišic, potem pa napredovanja več ne bo, če si vaj na nek način ne otežiš. Pa še nekaj: ključ je majhno število ponovitev, torej kratke serije, in visoka (=čim višja) obremenitev, ki mora biti, da bi napredovali, seveda progresivna. Brez progresivnosti se bodo mišice okrepile le za omejen odstotek. (Pri vajah s težo lastnega telesa pa obremenitve in povečevanja obremenitve tudi ne moreš meriti.)
Če boste upoštevali pravilne nasvete, ki temeljijo na zadnjih znanstvenih dognanjih, se ne boste znašli v situaciji, da “ne deluje”.