Kje pa iščete zaposlitev? Kaj ste po poklicu? Sama sem gimnazijski maturant. Kar pomeni, da je misija nemogoče dobit službo. Delala bi vse. Tudi čistila stanovanja ali pa sprehajala pse. Vseeno. Samo da bi nekaj zaslužila in se počutila koristno. Ko si nekaj časa doma in je vsak dan isti začneš obupavat. Jaz sploh ne hodim več ven v družbo. Se mi včasih zdi, da me vsi postrani gledajo... češ, ta pa nič ne dela itd. in to potem načne tvoje psihično zdravje...
Jaz sem imela naročeno prejmanje primernih oglasov na skoraj vseh mogočih portalih (za vsa področja, ki so me zanimala, tudi za zahtevano višjo stopnjo izobrazbe), kljub temu sem vseeno še sama prečesavala spletne strani ZRSZ in posamezne portale in dnevno časopisje. Meni so pomagali tudi prijatelji, vsem sem naravnost povedala, naj mi sporočijo, če bodo kje slišali, da se kaj išče; ti. neformalno mreženje oz. skriti trg dela. Za eno delovno mesto mi je link prvi poslal bivši šef, ker so tam nekaj iskali, recimo. In ne, ni nemogoče dobiti zaposlitve z nazivom gimnazijski maturant. Jaz sem dobila to službo, ki jo imam zdaj, s tem nazivom pa nisem izpolnjevala dveh pogojev (med drugim tudi formalne izobrazbe), vendar so precenili, da sem najprimernejša na podlagi izkušenj in močnih referenc. Pa moja osebnost je imela veliko zraven, pač šef je videl, da se bomo poklopili in mi je dal priložnost. Sicer grem jeseni izredno študirat, da bom pridobila VI. stopnjo izobrazbe, pomaga tut kak certifikat znanja tujih jezikov, opravljeni tečaji .... Na Zavodu Ypsilon je ogromno koristnih delavnic po izjemno ugodnih cenah, recimo. Samo ne obupat! Ne si sama še poslabševat situacije, naj te ne zanima, kaj si drugi mislijo o tebi, saj oni niso pomembni, pomebna si ti! Sestavi si seznam podjetij, kjer bi rada delala, razišči, kaj bi delala in kar pošiljaj ponudbe. Jaz sem menda poslala ponudbe na vsa mednarodna podjetja, ki imajo pisarne v Sloveniji. :D