Sem perfekcionistka glede rabe jezika?

Se popolnoma strinjam s Sinth. Sploh v tem, da se mi narečja v določeni meri na forumih ne zdijo problematična, ravno nasprotno, izpadejo mi simpatično. 

Jaz sem pa najbolj alergična na napačno uporabo besede kateri. Če hočeš napisati kakšen uraden dopis, spremeni vse "ki" v "kateri" in voila! 
Moti me tudi "prireditev se je odvijala...", napačna uporaba dvojine srednjega spola (npr. dva stanovanja ) itd.

Drugače mi je pa dvojina ful lepa in se mi sploh ne sliši bedno. Priznam pa, da tudi sama včasih rečem "sva šle"

So mi pa nekateri napačni izrazi ful všečni. Na primer, če se s fantom kam odpravljava in hočem vprašati, če sva pripravljena, rečem: "Sma?" Pa nisem Štajerka, samo ful mi je zabaven izraz   Ali pa: "Meni mi je všeč". Fajn so mi tudi izrazi, ki izhajajo iz italijanščine: "okjale" (očala), "kanotjera" (spodnja majica), "merenda" (malica), "kažin" (nered, hrup)...in še mnogi drugi

Do konca življenja bom tudi izgovarjala Portorož in sladoled s poudarkom na prvem zlogu, ker me to spominja na to, od kod prihajam.

Si pa rada zmišljujem tudi nove besede, sploh če gre za kakšne interne fore. Npr. storži namesto starši

Hmmm, najbrž se sprašujete, če me sploh kdo razume, ko govorim...

Pri nas v Zasavju tudi govorimo "sma šla" ali "smo šle" (čeprav sva bili samo dve). Moram priznati, da govorim odvisno od situacije - če se pogovarjam uradno, ali s kom, ki ni iz naših krajev, potem se trudim lepše govoriti; sicer pa pogostokrat uporabljam "sma šla". To je pač narečje, ki ga poslušaš od majhnega in se ti zdi pri pogovoru z znanci, prijatelji popolnoma normalno. Mene ne moti toliko uporaba narečij v pogovornem jeziku, ampak če ljudje to uporabljajo pri pisni komunikaciji. Ok, kakšna beseda tu in tam je simpatična, samo, če pa nekdo celoten odgovor napiše v prekmurščini, je pa res malo težje razumeti. Se mi zdi, da me najbolj motijo te "nove" poslovenjene angleške besede, ki jih velikokrat lahko slišiš na ljubljanskih ulicah: "a greva na kofi", "dej prid k men v fleta stanovanje", ... ko slišim takšne stavke, bi pa res najraje zavila z očmi.

Aja, štajersko narečje mi je pa blazno všeč ... pa tudi primorsko.

quote:9503867283="madeira*"Moti me tudi "prireditev se je odvijala...",

Tanja, pa ti si ja iz naših koncev (recimo, no), kako ti to ni znano? Čeprav priznam, da je ''smo šla'' bolj pogosto. Sicer pa je pri nas res ogromno smešnih cvetk, ki se jim moji prijatelji Ljubljančani na mrtvo smejijo- npr. ''čavl'' namesto žebelj, ''fosn'' namesto deska, da ne omenjam zaimka ''un'' namesto tisti ali pa vprašalnice ''ki'' namesto kje.

Veliko bolj grozni se mi zdijo stavki tipa: ''Lejga keta, k po rufu klajmba.'' Ob tem sem se pa res še 5 minut valjala po tleh od smeha. Jao.

Tanja, pa ti si ja iz naših koncev (recimo, no), kako ti to ni znano? Čeprav priznam, da je ''smo šla'' bolj pogosto. Sicer pa je pri nas res ogromno smešnih cvetk, ki se jim moji prijatelji Ljubljančani na mrtvo smejijo- npr. ''čavl'' namesto žebelj, ''fosn'' namesto deska, da ne omenjam zaimka ''un'' namesto tisti ali pa vprašalnice ''ki'' namesto kje.
Em, khm, zdaj mi pa ni več jasno, iz katerih koncev naj bi jaz bila, krhm. Od vseh naštetih poznam samo un namesto tisti, vse ostalo prvič slišim. Res.
Namesto dvojine pa s(m)o uporabljali (pravilno) množino.

Sem se spomnila še dveh, ob katerih dobim ne ošpice, ampak črne koze: pr' nam namesto pri nas - OMG in bolana namesto bolna - OMG, OMG, OMG. (grem vzet baldrijan).
Pa mogla (bi) kadar bi morala biti uporabljena beseda morala. Ježeštana.

Hehe, ta tema je skoraj postala 'izkašljajmo se glede slovnice/pravopisa'.

Mene najbolj moti vikanje ženske v stilu: "Ste izvedela kaj novega?"
Dobim ošpice.
Ampak jezik je zelo živa stvar (na srečo) in tukaj komplicirati zaradi sma ali smo šle (za dvojino), je za moj okus vendar pretirano, kadar gre za navaden pogovorni jezik med prijatelji, znanci. Drugo je v uradnih situacijah ali v medijih, ko skoraj nihče ne zna uporabljati zborne izreke in tolčejo kakšno fino popačeno ljubljanščino (pa ne, da imam kaj proti temu narečju, ampak eni ga kar jemljejo za "uradno").
Slovenija je živa ravno zaradi narečij, zaradi simpatičnih pomanjkljivosti, ki nam delajo življenje zanimivo v vsakdanjem življenju. Veliko bolj se strinjam s predhodnico, ki je opozorila na besede, izpeljane iz angleščine - te res smetijo naš jezik.

Uuuu, mene pa še nekaj zmoti... Npr.: A si bila iz avtom?

Ta je pa res hudo zgrešena.

Joj pa veš koliko ljudi iz uporablja na tak način.

S z bičikleto...

Ha,ha... To dostikrat pri prijateljih slišim (OMG, še meni včasih uide sz)...

Enako! Na faksu so me sošolke vedno čudno gledale, ko so me poslušale (pa sicer nisem govorila pretirano narečno, le kakšno besedo sem pa tja), pa sem se spraševala, kaj jim ni jasno... In je bil kriv ravno ta "ki" (si predstavljam, kako nesmiseln je bil stavek slišati, če so pod "ki" razumele "kje" oz. "kam").
Ta naš "ki" mi dela velike probleme, nikakor ga ne morem nadomestiti s "kaj", ker se sama sebi zdim smešna, ko ga izgovorim. Zato ga zadnje čase nadomeščam s "kej" (sem se nalezla od fanta in je ravno tako primorsko narečen, zato mi je blizu in gre lepo z jezika), ki ga ljudje večinoma pravilno razumejo.

Kakšen nasvet, kako naj se naučim uporabljati "kaj",ki mi nikako ne gre z jezika? Sicer s knjižno slovenščino pri govorjenju nimam težav, ko je to potrebno, le tega "ki" se ne morem znebiti! 

goldfish, iz kje si, če ni skrivnost? Po tem "ki" sodeč, sva blizu doma, namreč tega izraza ne uporablja veliko Primorcev.