Janamari ima prav glede hrvatizmov. To je razmeroma novejša moda, npr. pred kakšnimi 20 leti so zagnali gonjo proti izrazu "zgledati". Ta naj bi bil nadomeščen z "videti je" in nekateri slavisti so se tega tudi striktno držali, drugi pač ne, naši največji strokovnjaki na področju slavistike pa so seveda proti pretiranemu čistunstvu v jeziku. Če hočemo res biti puristi in slediti temu, kar diktirajo nekatere usmeritve v slavistiki (in potem - katere? saj veste, da se ne strinjajo čisto vsi z vsem), bi rada videla, kdaj si bomo dajali komplimente "danes si videti dobro", "v tej obleki si videti dobro", ker je pač "zgledati" hrvatizem. Seveda govorim o pogovornem jeziku, tako kot tudi večina od vas, ne o pisni slovenščini.
Pri nekaterih vaših komentarjih dobim občutek, da imamo v slovenščini samo en register - knjižni jezik - ki naj bi ga očitno vedno vsi uporabljali, kadar govorimo (ne pišemo). To je nesmiselno, registrov je veliko in jezik se uporablja glede na priložnost. Seveda ima vsak svoj okus v jeziku, ampak to so zgolj osebne preference, ki so zelo odvisne od tega, kje smo živeli, ko smo se sami učili govoriti (vsak ima svoj občutek za jezik in njegove norme).
Kot pravi Janamari, bi bilo absurdno pričakovati jezikovno čistost med sosednjimi narodi (že ob sami omembi izraza čistost bi vam morale iti vse kocine pokonci, ker običajno ne pomeni prav nič dobrega in je dostikrat povezana s politiko). Oziroma, če se hočemo to iti, moramo biti dosledni - nekateri narodi so se odločili tudi za to možnost in uvedli svoje besede za vse pojme. To se pravi, da bi bilo treba pregnati ne le izposojenke iz hrvaščine, temveč tudi italijanske (rižota, špageti, makaroni, kapučino, rukola) in ostale, in to ne le na ravni besedišča, veliko imamo namreč tudi struktur iz tujih jezikov, sploh iz nemščine.