Meni so pa narečja zakon in čisto vsa so mi lepa, tem bolj, ko so nerazumljiva, bolj so mi lepa,

napihnjene moderne slengovske mestne govorice so mi pa malo manj lepe, bruh pravzaprav (ljubljanščina, mariborščina). Sem staromodna, kaj hočemo.
Ne morem pa razumeti, da ljudje v pisnih besedilih delajo take kikse z rodilnikom, vejicami, pa še s čim. Tukaj se vidi šlamparija ali pa neizobraženost, tudi nespoštovanje jezika. Narečja so pa druga stvar - tradicija, razvoj jezika v večih smereh, kultura dediščina, materni jezik in se ga nikakor ne smemo sramovati, temveč gojiti (seveda v situacijah, kjer je to primerno - neformalno druženje, družinski krog, prijatelji, umetniško udejstvovanje ... narečje pa ne sodi v tv-dnevnik, slavnostni govor, poslovno konferenco, poučevanje v šoli, ipd. - tam naj bo knjižno, kolikor se da).